Damjana Kolar

17. 1. 2018  |  Kultura

Satirična komedija o samomoru

V SNG Maribor bodo premierno uprizorili komedijo ruskega dramatika Nikolaja Robertoviča Erdmana, ki je nastala leta 1928, a je bila zaradi prepovedi uprizorjena šele po avtorjevi smrti.

© Damjan Švarc

V Stari dvorani SNG Maribor bodo 19. januarja ob 20.00 premierno uprizorili satirično komedijo ruskega dramatika Nikolaja Robertoviča Erdmana Samomorilec v adaptaciji Nebojše Popa Tasića in režiji Ivane Djilas. Njegovo najslavnejše delo je nastalo leta 1928, a je bilo v Sovjetski zvezi prepovedano in prvič uprizorjeno šele po avtorjevi smrti. V izvirniku gre za kolaž prizorov iz dvajsetih let 20. stoletja. Odrsko dogajanje je preplet burkaških skečev in vodvilskih prizorov. Osrednji lik je pasiven državljan, ki se po izgubi službe odloči storiti samomor. Ko za to izvejo ljudje, ki bi se s tem lahko okoristili, ga spodbujajo pri dejanju. 

Nikolaj Robertovič Erdman, rojen leta 1900 je že pri 24. letih napisal satirično komedijo Mandat, s katero mu je uspelo v režiji Vsevoloda Meyerholda nasmejati tedanjo inteligenco z dovtipi, ki so leteli na mlado sovjetsko republiko. Glas o tej postavitvi se je bliskovito širil in v ruskih mestih so nastajale nove predstave, vest o Erdmanovi bleščeči dovtipni komični satiri pa se je razširila tudi v tujino – leta 1927 je bila komedija Mandat uprizorjena v Berlinu. 

S komedijo Samomorilec, ki je nastala štiri leta pozneje, ni šlo tako gladko. Represija in cenzura sta naraščali in vse očitneje se je krepilo komunistično enoumje, ki je leta 1934 z imenom socrealizem preraslo v edino pravilno oziroma sprejemljivo umetniško smer v Sovjetski zvezi. Zaradi satiričnih osti v Samomorilcu je oblast Erdmana izgnala in že prvo opozorilo je zaleglo: za filmski scenarij Pogumni ljudje, ki poveličuje boljševiške dosežke v času Velike državljanske vojne, je nekdanji satirik leta 1951 dobil Stalinovo nagrado.

Komedija Samomorilec bravurozno preigrava različne dimenzije obupa in ujetosti v družbeno kolesje, ter jih požene v vrtinec zasukov, nepričakovanih rešitev in ostrih uvidov, da bi končno potrdila vrednost življenja in njegovih neizčrpnih možnosti. Glavni junak je brezposelni Podsekalnikov, ki v nespečni noči pomisli na smrt. Njegova žena, zaskrbljena zaradi njegovih čustvenih izbruhov, se odloči poiskati rešitev. In glej: sosed jima je v nevarnosti pripravljen pomagati, vendar ugotovi, da je s takšno smrtjo mogoče tudi trgovati. Hitro se v hišo zgrnejo najrazličnejši ljudje, ki v nesrečnikovem samomoru vidijo idealno priložnost za samopotrditev: zastopniki različnih deprivilegiranih poklicev, raznovrstni pridigarji in ideologi, ljubezni in oboževanja željne lepotice … vsi pričakujejo, da bo poslovilno pismo uveljavilo njihove interese. Samomor se pokaže kot nadvse zaželeno tržno blago. Podsekalnikov pa se nenadoma znajde v središču pozornosti skupine posameznikov in strank, ki se pulijo za njegovo sodelovanje in ga slavijo kot mučenika in junaka. O takšni slavi in ljubezni ni nikoli niti sanjal. Za hip verjame, da je res junak. Razkošje, ki se nanj zgrne, ko drugim obljubi svojo smrt, ga spomni, kaj vse ponuja življenje...

"Erdmanov Samomorilec ne govori o samomoru, vsaj ne na način, da bi razpravljal o njegovih etičnih ali filozofskih aspektih. Zagotovo pa govori o odločanju, (ne)moči in instrumentalizaciji posameznika. V tem smislu je prej družbeno kot osebnostno kritičen. Če sledimo zgornjim nastavkom, gre za slehernika, ki ima (tehnično) zmožnost, a ga njegov lastni karakter, družba, sistem in/ali situacija oropajo dejanske zadnje poteze, ultimativnega dejanja. Izbire," je za gledališki list zapisal Jure Novak.

V predstavi nastopajo: Vladimir Vlaškalić, Maša Žilavec, Irena Varga, Nejc Ropret, Matevž Biber, Mateja Pucko, Mirjana Šajinović, Eva Kraš, Petja Labović, Davor Herga, Jurij Drevenšek, Miloš Battelino, Mojca Simonič, Irena Mihelič, Žan Koprivnik, Matija Stipanič, Bojan Maroševič, Ivica Knez, Viktor Meglič. Dramaturgija: Nebojša Pop Tasić, scenografija: Barbara Stupica, kostumografija in oblikovanje maske: Maja Mirković, avtor glasbe: Boštjan Gombač, korepetitor: Joži Šalej, koreografija: Sergiu Moga, lektor: Janez Bostič.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.