Igor Jurekovič

4. 5. 2018  |  Mladina 18  |  Kultura

Partizanski kipi pogosteje tarča vandalizma

Obnovljena kultura

Matjaž Rebec med obnovo originalnega bronastega kipa Talca iz Gramozne jame v Ljubljani

Matjaž Rebec med obnovo originalnega bronastega kipa Talca iz Gramozne jame v Ljubljani
© Mestni muzej Ljubljana

Ob podiranju spomenikov v Kidričevem v javnost prihajajo zgodbe o pogostih krajah in poškodovanju slovenske kulturne dediščine, še posebej spomeniške. Zato je razveseljiva napoved, da bo v ljubljanskem mestnem muzeju z 9. majem ponovno razstavljen izvirni bronasti kip Talca iz Gramozne jame. Uvrščen je med razstavne predmete na novi stalni razstavi Ljubljana. Zgodovina. Mesto.

Bronasti Talec ima burno preteklost. Kip umirajočega talca je leta 1967 izdelal kipar Boris Kalin, o katerem je akademik Milček Komelj zapisal, da je bil »monumentalni klasik, umirjen in zadržan do novosti, a nikakor ne hladno tog akademist«. Boris je bil brat Zdenka Kalina, ki je med drugim avtor spomenika Borisu Kidriču v Ljubljani in kipa Dečka s piščaljo. Boris Kalin je bil v letih po vojni zaželen avtor številnih spomenikov NOB, med njimi tudi bronastega reliefa na grobnici narodnih herojev v Ljubljani. Njegovega Talca so umestili v spomeniški kompleks, posvečen usmrčenim slovenskim talcem. V Gramozni jami v Ljubljani so ga uredili leta 1957 v spomin na 141 talcev, ki sta jih med drugo svetovno vojno usmrtila italijanski in nemški okupator. Leta 2003 je ljubljanski mestni svet Gramozno jamo skupaj s spomenikom in kipom razglasil za kulturni spomenik lokalnega pomena z namenom, »da se ohranijo kulturno in zgodovinsko izročilo ter likovne posebnosti spomenika«.

A zakon Talca ni obvaroval. V noči z 22. na 23. september 2011 so neznanci oskrunili spomenik in ukradli bronasti kip. Policija je prijela dva storilca. Kose brona sta želela prodati, a je eden izmed trgovcev s kovinami o nameri obvestil policijo. Ta je potem našla Talca oziroma natančneje tisto, kar je od kipa ostalo. Storilca sta se ga lotila z macolo, kasneje sta nekatere okončine tudi odrezala. Policiji ni uspelo najti ene roke, ene celotne noge in dela druge ter podstavka.

Kmalu po najdbi ostankov kipa je Mestna občina Ljubljana naročila restavracijo Talca. Domodelacijo je zaupala akademskemu kiparju Matjažu Rebcu, z nasveti mu je pomagala tričlanska komisija v sestavi dr. Milček Komelj in akademska kiparja Viktor Gojkovič in Drago Tršar, ki sta bila Kalinova učenca. »Odtrgana glava je bila povsem zmečkana, manjkali so deli lica in ušes,« se spominja kipar Rebec in dodaja, da je »domodelacija potekala pri Borutu Kamšku na Volavljah, kjer ima livarno Livartis«. Manjkajoče dele so najprej domodelirali z glino, da so sploh lahko pripravili ustrezne kalupe iz gume, saj Rebec ni imel na voljo izvirnih kalupov. Tako jim je uspelo obnoviti izvirno delo Borisa Kalina in izdelati kopijo. Julija 2012 so v Gramozni jami odkrili kopijo Talca, izvirno delo pa je bilo do danes shranjeno v Muzejih in galerijah mesta Ljubljane. Sedaj bo končno razstavljeno na novi stalni razstavi Mestnega muzeja.

Zgodba o Talcu govori o vprašanju varstva spomeniške kulturne dediščine, je prepričan kipar Matjaž Rebec: »Ne glede na to, kaj je na spomeniku, je takšno početje nedopustno, saj gre za našo zgodovino in tudi za umetnikov trud.« Rebec je prepričan – v tem se pridružuje nedavnim pozivom slovenskih arheologov –, da moramo v Sloveniji javnost bolj ozaveščati o pomenu kulturne dediščine. »Morajo se spremeniti razmišljanje in tudi dejanja,« pravi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.