Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

29. 6. 2018  |  Mladina 26  |  Kultura

Goran Injac

Umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, o nestrpnosti in sovražnem govoru, ki sta ga zaradi umetniškega delovanja deležna njegovo gledališče in on sam

Ne zgodi se prav pogosto, da bi gledališka uprizoritev dvigala toliko prahu, kot ga predstava Naše nasilje in vaše nasilje, ki jo je leta 2016 z igralci Slovenskega mladinskega gledališča ustvaril hrvaški režiser Oliver Frljić. Nekaj mesecev po uspešni, a v primerjavi s kasnejšimi gostovanji »zatišni« premieri na prestižnih Dunajskih slavnostnih tednih (Wiener Festwochen) je katoliška cerkev na Poljskem zahtevala prepoved njenega uprizarjanja v tej državi, desničarska stranka PiS pa je njene ustvarjalce in organizatorje festivala celo ovadila policiji zaradi »žaljenja verskih čustev in poljskih nacionalnih simbolov«. Aprila lani so okrepljene policijske enote varovale splitsko gledališče pred 300 protestniki, ki so zahtevali umik Nasilja z repertoarja festivala Marulićevi dnevi, kajti po njihovem se je Frljić tudi s to predstavo pokazal kot »izdajalec hrvaške države«, ki »vodi specialno vojno proti svoji državi«, kar naj bi izpričevale že njegove prejšnje predstave, v katerih je, ko je še ustvarjal na Hrvaškem, razkrinkaval zlasti problematične povezave med protagonisti hrvaškega nacionalizma in vplivno katoliško cerkvijo. V BiH je katoliška cerkev zaradi »bogokletnosti« dosegla celo prepoved javnega uprizarjanja predstave na mednarodnem gledališkem festivalu MESS.

Predstava Naše nasilje in vaše nasilje seveda je za (marsi)koga šokantna, saj v njej Frljić o temi, ki jo obravnava (odgovornosti Evrope za begunsko tragedijo in hipokriziji evropskega humanizma), spregovori z ostrim gledališkim jezikom, ki vključuje tudi prizor, v katerem Jezus posili muslimanko. Toda predstava, ravno takšna, kot je, brezkompromisna v izbiri gledaliških sredstev, zareže v družbeno tkivo na pravem mestu, saj izpostavi dominantne paradigme in ključne ideološke ločnice v vsaki družbi posebej.

Tudi odzivi slovenske javnosti ob premieri Nasilja v Mladinskem so bili zreli, o predstavi so se v javnosti izrekali v glavnem le gledališki kritiki. Danes, dve leti po slovenski premieri, pa se je Nasilje vseeno znašlo v središču pozornosti medijev in tudi politike, saj je razprava o nasilni prekinitvi te predstave ob nedavnem gostovanju v Brnu (na gledališkem festivalu v tem češkem mestu so člani, po opredelitvi češkega notranjega ministrstva »ekstremistične«, skupine Slušní lidé oziroma Spodobni ljudje za 40 minut ustavili uprizoritev) postala sestavina predvolilne kampanje. Pravi, »umazani« obraz kampanje so kmalu zatem spoznali tudi zaposleni v Mladinskem, zlasti njegov umetniški vodja Goran Injac. Ta je začel prek spletnih omrežij in elektronske pošte prejemati »nesprejemljiva rasistična sporočila«, celo grožnje, v katerih ga pošiljatelji zmerjajo s »smrdljivim Balkancem«, ki ga je »treba izgnati nazaj v Srbijo«.

Goran Injac je ugleden gledališčnik v (srednje)evropskem prostoru. Meni, da ljudje ne razumejo povsem njegove vloge v slovenski družbi in kulturi, saj vanj nenehno projicirajo predsodke do Balkana in Balkancev. »Tako kot na Poljskem, mojem gledališkem domu, tudi v Sloveniji kot tujec nisem povsem integriran, saj le tako lahko ohranim pogled zunanjega opazovalca na prostor, v katerem delujem. Takšna pozicija neobremenjenosti z lokalnim okoljem – sociologi ji pravijo betwixt ali between – prinaša rezultate, kar vedo v umetniških ustanovah v svetu, ko vabijo na kuriranje razstav, oblikovanje programov gledališč ali muzejskih vsebin tujce,« pravi Injac.

Na Poljskem in Hrvaškem, kjer je katoliška cerkev močna protagonistka v družbenem in političnem življenju, so bili burni odzivi ob predstavi Naše nasilje in vaše nasilje pričakovani, mnoge pa je presenetilo, da je na Češkem, ki sodi med bolj sekularizirane vzhodnoevropske države, skupini desničarskih skrajnežev uspelo za več kot pol ure zaustaviti uprizoritev. Kaj se je zgodilo?

 

Celoten članek je na voljo le naročnikom. .

Zakup člankov

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890. Kodo, prejeto na telefon, prepišite v spodnje okence in takoj boste boste lahko dostopali do vsebin.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Mladina digital - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate .
Z dolgoročno NAROČNINO prihranite tudi do 25 %!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.