Intervju / Patrick Boucheron

Patrick Boucheron (letnik 1965) je eden najbolj znanih francoskih zgodovinarjev in prav zdaj končuje svojo 13. knjigo, med drugim pa je urejal monumentalno delo Svetovna zgodovina Francije (Histoire mondiale de la France), eno izmed najbolje prodajanih francoskih knjig leta 2017, ki so jo prodali v skoraj polmilijonski nakladi. Obravnava 40 tisoč let francoske zgodovine, od prazgodovine do leta 2015, pisalo pa jo je 122 zgodovinark in zgodovinarjev, ki so pri delu uporabili transnacionalni pripovedni lok. Knjiga ovrže številne francoske narodne mite in pokaže, da je nefrancoski element za to državo pomemben prav toliko kot francoski.

Patrick Boucheron je Ljubljano obiskal na začetku junija na vabilo Francoskega inštituta in festivala Fabula, ko je pri založbi Studia Humanitatis izšel prevod njegovega nastopnega predavanja na Collège de France Kaj zmore zgodovina?. Nastopno predavanje je imel, ko je na tej najuglednejši francoski akademski instituciji prevzel katedro za zgodovino oblasti v zahodni Evropi med 13. in 16. stoletjem. Njegovo delo je pomembno tudi zato, ker si prizadeva, da bi zgodovino mislili, ne pa vanjo samovoljno segali le tedaj, kadar iščemo potrditve za svoje predsodke.

Verjame, da zgodovinopisje ne sme biti le znanstvena disciplina, ampak je »umetnost mišljenja«, ki nam omogoča spajati preteklost, sedanjost in celo prihodnost.

Svetovna zgodovina Francije je izšla med francoskimi predsedniškimi volitvami. Deležna je bila ogromno politične pozornosti in nekateri so njen izid v predvolilnem času razumeli kot del politične kampanje. Zakaj? Kaj ima zgodovina s politiko?

Šlo je, in to se mi zdi posebej pomembno, za zgodovinopisni projekt, ki se izogne nacionalni paradigmi in v ospredje postavi nadnacionalni pogled na zgodovino Francije. Če zgodovino pišemo tako, se lahko izognemo številnim nacionalističnim izrabam preteklosti, po katerih tako rada sega politika. S tem politikom vzamemo zgodovino kot sredstvo ali orodje za manipulacije in potvarjanje.