Igor Jurekovič

14. 9. 2018  |  Mladina 37  |  Kultura

Potapljajoči se grad

Kakšna bo prihodnost umetniškega življenja na gradu Snežnik? 

Utrinek s festivala Plavajoči grad

Utrinek s festivala Plavajoči grad
© Andrej Tarfila

Grad Snežnik s Pristavo je bil z evropskim denarjem obnovljen pred dobrim desetletjem. Vsa ta leta je v lasti ministrstva za kulturo sameval. Jeseni 2016 pa so krajevni kulturniki in umetniki, združeni v Društvo ljubiteljev gradu Snežnik, v grajskih prostorih uspešno izpeljali festival Plavajoči grad. Želeli so, da bi grad v umetniškem sijaju živel vse leto.

V sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije, ki je 26. novembra 2016 z ministrstvom za kulturo sklenil pogodbo o brezplačnem upravljanju, so začeli pripravljati stalni program Grajskega punkta. Po podatkih društva so v slabih dveh letih izpeljali več kot 20 koncertov, več deset lutkovnih predstav, vsaj deset potopisnih predavanj ter številne delavnice in literarne večere. Razcvet umetniškega delovanja je dokazoval tudi festival Plavajoči grad. Poleg kulturne dejavnosti so v prostorih gradu opravljali tudi gostinsko dejavnost. Začasno so organizirali »registriran gostinski obrat«, kot pojasnjuje Nataša Mele, predsednica društva. Z zaslužkom so pokrili del stroškov programa.

Pogodba Narodnega muzeja Slovenije o uporabi objekta se je iztekla, s tem pa tudi čas društva na gradu Snežnik, se bojijo člani. »Bili smo tako rekoč deložirani, saj z ministrstva ni volje za dialog,« je prepričana Meletova. Predsednica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik pojasnjuje, da so pogodbo z ministrstvom sklenili izključno zaradi »potreb društva, da se mu tako olajša uporaba prostorov«.

Pogodba je bila najprej sklenjena za eno leto, nato podaljšana še za leto dni. V njej je med drugim zapisano, da se lahko objekt uporablja »izključno za nepridobitno dejavnost«.

Ravnikova trdi, da so o prekinitvi pogodbe začeli razmišljati zaradi groženj dvema zaposlenima na gradu Snežnik, ki sta članom društva odklepala prostore. A bistvo težave je v »tržni dejavnosti, ki po pogodbi v tem objektu ni dovoljena«. Poudarja, da ima društvo še vedno na voljo prostore Pristave, a izključno za netržno dejavnost. S tem se strinja tudi državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik, ki trdi, da so društvene dejavnosti vsa leta podpirali, vendar so želeli, da so pravno urejene, kot so bile od leta 2016. Glede na to, da je bil festival v zadnjih dveh letih organiziran v skladu z dogovori, »na ministrstvu ne vidimo razloga, zakaj društvo ne bi še naprej izvajalo kulturnih dejavnosti znotraj grajskega kompleksa«. Pečnikova podobno kot Ravnikova trdi, da je težava v tem, da »zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih društvu v javnem interesu ne omogoča opravljanja gostinske dejavnosti«.

Ministrstvo ima pravno prav, prostori kulturnega spomenika državnega pomena ne smejo biti uporabljeni za tržno dejavnost, kot je gostinstvo. A to denar potrebuje, da krije stroške programa in organizacije festivala. Kompromisni dogovor o izvajanju umetniške dejavnost naj bi bil v interesu vseh. Predsednica društva Meletova si želi dogovora o uporabi vsaj nekaterih prostorov s potencialnim najemnikom, ki pa ga za zdaj ni na obzorju: »Bojim se, da bodo prostori še naprej samevali.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.