Zgodba bogate družine, ki je obvladovala tudi razmerja moči v državi

Drama SNG Maribor bo novo sezono začela s premiero gledališke priredbe Viscontijevega filma Somrak bogov

V Drami SNG Maribor bodo novo sezono začeli v petek, 21. septembra ob 20.00 s premiero drame Somrak bogov v režiji znanega hrvaškega filmskega in gledališkega režiserja Daliborja Mataniča. Za gledališko priredbo po filmskem scenariju Luchina Viscontija, Enrica Mediolija, Nicole Badalucca, katerega aktualnost je v današnjem kapitalističnem ustroju in v vzpenjajočih totalitarizmih zaskrbljujoča, je poskrbel hrvaški dramatik Ivor Martinić.

Somrak bogov (1976), sloviti film Luchina Viscontija, prvi iz niza nemške trilogije, v ospredje postavlja kompleksno in obenem simptomatično zgodbo družine bogatih industrialcev, lastnikov industrijskega imperija von Essenbeck. Družino, ki z velikim bogastvom in produkcijskim potencialom do neke mere obvladuje tudi razmerja moči v državi, sestavljajo izrazito močne, a hkrati tudi ranljive osebnosti, zapletene v kompleksna in pogosto tudi patološka razmerja, nad vsemi pa dominira volja do moči, želja po posedovanju bogastva, pa tudi eksistence drugih.

Rojstnodnevno zabavo družinskega patriarha prekine udarna novica o požigu Reichstaga, in slavljenec, predstavnik staronemške aristokracije, ki ji je odbila zadnja ura, je še isto noč umorjen. Po njegovi smrti se začne boj za dediščino, medsebojni družinski spopadi pa razkrijejo najsrhljivejše patološko spervertirane želje in brezkompromisno egoistično vodene interese.

Po besedah Ivorja Martinića se je bilo treba pri ustvarjanju gledališke adaptacije Viscontijevega filma poglobiti v same vzroke 2. svetovne vojne, tega najbolj destruktivnega spopada v zgodovini človeštva. "To je zgodba, ki se začne nekaj tednov po tem, ko je Hitler postal kancler, čigar vzpon sproži eden najusodnejših dogodkov nemške zgodovine – požig zgradbe nemškega parlamenta v Berlinu februarja 1933. Hitlerjeva nacistična stranka namreč ni imela absolutne večine, saj so komunisti in socialisti skupaj imeli več poslancev. Požig parlamenta je Hitlerju prišel kot naročen. Čeprav je policija v zgradbi našla komunista, ki je bil znan kot piroman, sodobni zgodovinarji verjamejo, da je kljub temu šlo za nacistično zaroto. Požig parlamenta je Hitler uporabil kot sredstvo, da je lahko zanj obtožil komuniste in postavil njihove parlamentarne poslance izven zakona, kar je okrepilo položaj nacistične stranke in ji nazadnje omogočilo prevzem vseh vej oblasti. Prav te manipulacije in izigravanja demokratičnih načel so Hitlerju služila, da je prišel do oblasti. In prav takšne manipulacije so prežele vse nize odnosov naših junakov – članov družine von Essenbeck.

Polje manipulacij, premeščeno v intimni prostor družine in družinskih odnosov, prikazuje vso krhkost človeških usod in možnosti, s katerimi lahko samo en tak zastrašujoči politični režim naredi iz navadnega človeka zločinca. V središču dramatizacije je tako Friedrich Bruckmann, povsem navaden človek, ki postane morilec ob začetku novega političnega režima. Čeprav Friedrich misli, da je usoda končno v njegovih rokah, postane samo lutka za izvrševanje višjega političnega načrta. Prav s povezavo politike in intimnih manipulacij v odnosu do lika navadnega človeka skušamo prikazati način, na katerega je nacistična vlada uspevala manipulirati s svojimi prebivalci in kaj točno se je v Nemčiji dogajalo pred velikim spopadom."

V predstavi nastopajo: Petja Labović, Nataša Matjašec Rošker, Uroš Fürst k. g., Kristijan Ostanek, Davor Herga, Eva Kraš, Timon Šturbej, Žan Koprivnik in Miloš Battelino. Prevajalka: Mojca Marič, scenograf: Marko Japelj, kostumograf: Leo Kulaš, lektorja: Mojca Marič in Janez Bostič, skladatelja: Alen Sinkauz in Nenad Sinkauz, oblikovalka svetlobe: Vesna Kolarec.