Svet, ki ga ni več in ga še ni

Avtorski projekt Mateja Filipčiča, ki je nastal v koprodukciji SNG Drama Ljubljana in Umetniškega društva Osum.

Na Levem odru SNG Drama Ljubljana bodo danes, 24. oktobra ob 19.00 premierno uprizorili avtorski projekt Mateja Filipčiča, matematično –fizikalni croquis z naslovom Diracov akord, ki je nastal v koprodukciji SNG Drama Ljubljana in Umetniškega društva Osum. Matematik in fizik Paul Dirac je verjel, da imajo temeljne fizikalne teorije matematično lepoto, in če niso lepe, tudi niso pravilne. Enačba, s katero je Dirac napovedal obstoj antimaterije, je temelj projekta Diracov akord.

Paul Adrien Maurice Dirac (1902–1984) je bil britanski matematik in fizik ter pomemben del druge generacije fizikov, ki so bili na sledi najmanjšim "gradnikom" snovi in so popolnoma spremenili način, kako še danes gledamo na svet. Dirac, najmlajši prejemnik nagrade za področje teoretične fizike, je zgradil most med relativnostno in kvantno teorijo. 

Dirac je verjel, da imajo temeljne fizikalne teorije matematično lepoto, in če niso lepe, tudi niso pravilne. Ta nastavek je inspiracija gledališke predstave Diracov akord in služi kot material, kot palimpsest, ki konkretno zgodovinsko dejstvo aktualizira – poosebi – in hkrati ovekoveči – posploši na raven arhetipskega. Življenje kot reševanje enačb/enačba kot reševanje življenja je predpostavka, ki se izide in/ali pa se ne izide. Od tod predstava kot uprizarjanje enačbe, kjer imamo na eni strani pristop k vsebini, formi in ustvarjalnemu načinu, ki je vselej arbitraren, relativen, in na drugi strani predstavo kot niz kvantnih slik, kjer so v superpoziciji lik Diraca, igralci, avtorji predstave in gledalci s svojim deležem enačb.  

Avtor in režiser Matej Filipčič je v Diracovem akordu ustvaril serijo stanj, na katerih se Dirac ni zaustavljal. Tako ne gre za potovanje, pač pa za postajo z orientirji mišljenja k zavedanju o(g)rodja, s katerim živimo, mislimo, delamo in čutimo, iz dneva v dan. Dogajanje je postavljeno v svet, ki ga ni več in ga še ni. Uprizoritev se dotakne tudi vprašanja razumevanja zavesti: kako prestaviti pozornost s tistega, kar opazujemo, na tisto, kar opazuje opazovalca samega.

Znano je, da je bil Dirac izjemno redkobeseden in se do prejema Nobelove nagrade ni posvečal svetu okrog sebe. Zato je bil za zasnovo Diracovega akorda bistven obrat k Antidiracu. Protagonist upizoritve ni en sam, temveč zven vsaj treh različnih tonov, treh različnih miselnih instanc, ki so poosebljene v govornih likih Fizika (Boris Cavazza), Adepta (Darja Zgonc) in Mističnega sveta (Jožica Avbelj). Vsak sedi ob svoji knjigi in v njej razbira kubite, kvantna stanja. V uprizoritvi je prisoten še "neživi" akter, scenski lik predstave: model atoma s svojo dinamiko vpijanja in izsevanja informacij, elektromagnetnih valovanj.

Avtorica besedila Sonja Dular je v gledališkem listu zapisala: "Fizik vse tisto, ob čemer se Dirac – ko je še bil Dirac – ni zaustavljal. Ni se mudil na postajah brez stopnic, kjer šteje le zaseben in avtentičen odziv. In gotovo ni bil miselno vpet v dramsko strukturo sedmih dni ali ravni bivanja, ki bi ga fizično izpostavila izkustvu ‚tistega, kar je zapisal v enačbo‛. Ob njem sta Adept, ki se uvaja, in Mistični svet, ki nanj čaka. Slednji, ki mu bivanjskost onstran meja telesa in duha ni tuja, ga bo vodil ‚do roba besed‛, do zdrsa ven iz dogovornega zaledja črk in številk. Adept bo njegova priča in bo hkrati tudi sam zašel na pot, ki nima konca in se po vsej verjetnosti pripeti vsakemu, ki doseže vse, kar je v svetu zunaj sebe mogoče doseči."

Uvod v Diracov akord je bila že lanska razstava Razpoka v kozmičnem jajcu, gledališki objekt, ki pri Filipčiču praviloma sledi gledališkemu dogodku; v tem primeru že omenjenemu Melanholičnemu croquisu po motivih novele oziroma filma Smrt v Benetkah. Razpoka je postavila na ogled orodje in ogrodje kreativnega pristopa, s katerim Filipčič že vrsto let postavlja gabarite svoji viziji gledališča. 

V predstavi nastopajo: Boris Cavazza, Jožica Avbelj in Darja Zgonc. Avtorica besedila in dramaturginja: Sonja Dular, kostumograf: Alan Hranitelj, scenograf: Matej Filipčič, oblikovalka giba: Tanja Zgonc, oblikovalec svetlobe: Igor Remeta, oblikovalec videa: Andrej Intihar, oblikovalec zvoka: Peter Penko, oblikovalec promocijskih materialov: Rok Marinšek, lektorica: Maja Cerar.