Stanka Prodnik

26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Kultura  |  TV

V imenu tradicije

Polharija in hitra hrana

Polharja s svojim plenom v rokah

Polharja s svojim plenom v rokah
© TV Slovenija

Pred več kot desetletjem je revija, ki jo držite v rokah, objavila reportažo s polharije, slovenske veselice, prisotne predvsem na Notranjskem in Kočevskem, kjer ljudje za zabavo mučijo in pobijajo polhe. Postavila se je na pozicijo zagovarjanja mučenja živali v imenu šeg in navad slovenskega naroda. Polharija je, za tiste, ki s tem morda niste seznanjeni, nastavljanje bolj ali manj okrutnih pasti polhom; lahko na drevesa ali pred polšje luknje: polhe potem z dimom ali palicami izbezajo iz njihovih »domov«, da se nesrečniki ujamejo v past. Če imajo srečo, jih ta na mestu ubije, če je nimajo, kar se zgodi največkrat, pa se ure in ure dušijo, dokler ne izdihnejo. Včasih polhom tudi samo nastavijo vabe, posebej jim tekne šnops, in ta plemeniti način lova sta nam v oddaji Tednik pokazala dva zavzeta polharja, ki ga ne srkneta nič manj rada od polhov. Tudi Tednik se je postavil v bran tradicionalnim vrednotam, med katere sodi polharija. Prispevek Boštjana Veseliča je sicer skušal biti objektiven in za mnenje so povprašali tudi zagovornici pravic živali, a je bil njun čas skopo odmerjen, sploh v primerjavi s polharjema.

Tako je prispevek ostal v okvirih »izumirajoče tradicije«, ki jo je napovedala že Jelena Aščić, polharja pa sta nam na nacionalki dajala navodila za lov – ne da bi ju novinar vprašal, ali živali pri tem trpijo, kako točno delujejo pasti, ki jih uporabljata, in ali je nastavljanje vab (npr. šnopsa) sploh dovoljeno. Izvedeli smo sicer, da so drevesni polh, vrtni polh in podlesek ogrožene živalske vrste, niso pa nam povedali, kako poskrbijo za to, da se na vabe ujame samo ničvredni navadni polh, drugi polhi pa veselo nadaljujejo svoje gozdno življenje.

Prispevek je z obžalovanjem tudi prikazal, da se tradicija izgublja in da mladi v prostem času niso tako navdušeni za mučenje živali, kot bi od klenih lokalpatriotov pričakovali. Nato smo spet slišali sklicevanje na Valvasorja, češ, kako je že on zapisal to našo plemenito tradicijo. Ko smo ravno pri Valvasorju in upoštevanju njegovega izročila: bi bilo dobro, da se začnemo po njem zgledovati, tudi ko govorimo o ženskah, čarovnicah; ni tudi to naša plemenita tradicija?

»Kulinarika, dobri odnosi, ulična kultura,« tako bi navdušenci lahko opisali polharijo in tako so v oddaji Prava ideja na nacionalki dan pozneje predstavili Hood Burger, verigo lokalov, kjer pečejo hamburgerje. Kljub mučnosti pogovora (voditeljica se je denimo čudila temu, kako je mogoče Slovence navdušiti za hitro hrano) je bilo pomirjujoče videti postopno rast podjetja; prav nasprotno kot v tretji sezoni histerične oddaje Štartaj Slovenija na Popu, kjer ljudi prisilijo, naj vzamejo kredit, da bodo svojo proizvodnjo iz domače kuhinje bliskovito pomnožili in praktično čez noč ustvarili 15.000 produktov, za katere še ni jasno, ali jih bo kdo kupil. Toliko o zdravem poslovnem okolju, za katero ta televizija tako rada skrbi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.