Gregor Kocijančič

9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Plošča

Različni avtorji: Chilli Space 14

2018, ŠKUC Ventilator

Didžejev klubske elektronike je pri nas ogromno in pravzaprav se tudi producira kar precej, a naši elektroničarji le malokrat naberejo dovolj gradiva za celovite izdaje svojih del. Domačih založb, ki se posvečajo elektronski glasbi, je namreč zgolj peščica, malokateri domači producent pa se opogumi, da bi svoje stvaritve poslal v tujino. Diskografsko neplodnost klubske elektronike zato rešujejo pregledne zbirke lokalne produkcije. Na tem področju je bil nekaj časa dejaven kolektiv Stiropor, Klub K4 vsako leto izda kompilacijo Gibanica, Radio Študent je pred leti na dvojni vinilki izdal kompilacijo CTR+N, s kompilacijami futurističnih hip-hop beatov pa so občasno dejavne založbe rx:tx, Trite, Beton in SNIF. Kolektiv, ki je pri prerezih producentskih dejavnosti najvztrajnejši in v svojih izdajah zdaleč najkonsistentnejši, je brez dvoma Chilli Space. Pred petnajstimi leti so ga zagnali lokalni očaki elektronske glasbe na čelu z Marjanom Crnkovičem, znanim kot DJ Dojaja. Od tedaj vsako leto brez prekinitve izdajo jedrnato zbirko »ohlajene« obklubske elektronike.

Marjan Crnkovič, kurator plošč Chilli Space, se je ponovno izkazal s celovito zbirko lokalne produkcije.

Marjan Crnkovič, kurator plošč Chilli Space, se je ponovno izkazal s celovito zbirko lokalne produkcije.
© Uroš Abram

Tudi letošnja plošča Chilli Space je temeljit, skrbno kuriran pregled lokalne produkcije deep techna, ambientalne elektronike, zasanjanega duba in dub-techna. Album nadaljuje tradicijo vzpostavljanja dialoga med organskim dub minimalizmom in spokojno 4 x 4 elektroniko, prav tako pa vsako izdajo Chilli Space spremlja zdravo razmerje med deli starost in novincev. Lokalni veterani se z zasanjanimi kompozicijami izživljajo nad bogatimi zbirkami analognih sintetizatorjev, ritemmašin in drugih strojnih starin. Te kopičijo v svojih zavidanja vrednih studiih, ki spominjajo na nadzorne sobe vesoljskih ladij. Plošča zato zveni izrazito starošolsko, analogno in modularno, razpoloženje, ki ga ustvarja z nemelodično večplastnostjo, pa je melanholično in skoraj eterično. Štirinajsti Chilli Space lahko deluje kot neobremenjena glasba, ki se predvaja v ozadju, ko se ji poglobljeno posvetimo, pa zveni zelo kompleksno. Dojaja, kurator kompilacije, skrbno pazi na homogenost vključenih skladb, saj je za ambientalne plošče pomembno, da delujejo kot zaključena celota. Ponavljanje zasanjanih loopov na kompilacijah Chilli Space ima čaroven, skoraj meditativen učinek: nepredvidljivost in razvlečenost sta v takšni glasbi atributa, saj je njeno bistvo v hipnotičnem ozračju, večplastni zvočni sliki in mikropodrobnostih, ki do izraza pridejo zgolj skozi ponavljajoče se zankanje. A tudi na tej kompilaciji slišimo kakšen spodletel poskus razvlečenih elektronskih popotovanj, katerih repeticija namesto v hipnotičnost izzveni v dolgčas. Ti so v manjšini in Chilli Space se ponovno izkaže kot izvrstno orodje za subtilno elektronsko masiranje možganov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.