Izgubljena generacija Y

Novo dramsko besedilo Nejca Gazvode govori o poziciji, stanju duha neke generacije, ki se je znašla v določenem življenjskem obdobju

Na odru Mestnega gledališča ljubljanskega bodo 29. novembra ob 20.00 premierno uprizorili dramo Tih vdih, ki jo je pisatelj, filmski in gledališki režiser ter scenarist Nejc Gazvoda napisal po naročilu MGL. V novem dramskem besedilu Gazvoda nadaljuje z raziskovanjem družinskih tem, ki so ga zanimale že v prejšnji drami Menjava straže in gledališki kriminalni nadaljevanki Vranja vrata. Tokrat ga poleg družine zanimajo tudi izgubljenost, brezperspektivnost in ambicioznost generacije Y.

V drami spremljamo odtujeno družino, ki se eno leto po nepričakovani smrti očeta zbere, da bi najmlajši hčerki, ki jo kličejo "tamala" in ki odhaja na študij v Ljubljano, dala čim več nasvetov in obilo ljubezni. Tamala ima sestro Petro in brata Marjana, ki sta od nje starejša več kot deset let, ter mamo, ki je ne razume. Nedavna izguba očeta je vse zelo prizadela in nanje vplivala bolj, kot so pripravljeni priznati.

Petra s fantom Janezom živi v Ljubljani, a kljub ljubečemu razmerju, preživlja žalostno, še nerazkrito zgodbo, 34-letni Marjan pa še vedno živi doma in je tudi zaradi nekdanje partnerice Maje, matere njegovega otroka, le senca tega, kar je bil nekoč. In Maja ravno na ta dan prihaja na obisk. 

 A Tamala vidi preko dogajanja "tukaj in zdaj." Ta večer je njena zgodba, ko ljudje okoli nje niso več tisto, kar so bili, nekaterih morda celo ni več. V enem dejanju in v realnem času se pred nami počasi razpre zgodba družine, katere male tragedije so tragedije vseh nas. Tih vdih je drama o slovenski družini, ki noče obsojati tistega, kar smo, ampak zgolj opazovati tisto najbolj človeško v nas.

Dramaturginja Eva Mahkovic v gledališkem listu zapiše, da je drama Tih vdih naseljena s skrajno verjetnimi liki našega časa. Marjan, Petra in Janez so milenijci, ki so se do točke v življenju, ko ni več dovolj biti obetaven, temveč je treba čez noč imeti stabilno, vzpenjajočo se kariero in biti naenkrat na vrhuncu ustvarjalnosti in življenjskega elana, ko je treba biti političen, a hkrati za silo načelen, ko je treba čez noč pozabiti na ideale in sanjske službe, ko se je čez noč treba znati znajti, upehali.  

Marjan, Petra in Janez so, profesionalno gledano, luzerji. To so bolj ali manj vsi postali zaradi svojega ponosa in načel, verjetno pomešanih z nerealnimi pričakovanji o delovanju sveta (Marjan raje crkne, kot da bi delal za ta dnar. Petra svoje minulo obdobje pisanja definira kot drugo življenje in ne vemo, kaj je bilo tisto, ki ji je morda ponujalo kratkotrajni, politično pogojeni uspeh na slovenski kulturni sceni, pa je take pogoje raje zavrnila. Janez je pa sploh žrtev prevelike načelnosti; ker se je kot novinar z izbiro svojih tem postavil na stran zatiranih, je zanemaril lastne in Petrine interese).

V predstavi nastopajo: Mirjam Korbar, Jure Henigman, Ajda Smrekar, Matej Puc, Tjaša Železnik in Lara Wolf k. g. Režiser: Nejc Gazvoda, dramaturginja: Eva Mahkovic, scenograf: Darjan Mihajlović Cerar, kostumograf: Andrej Vrhovnik, avtor glasbe: Laren Polič Zdravič, lektorica Maja Cerar: oblikovalec svetlobe: Boštjan Kos.