V primežu revščine

Film o siromašni japonski družini, ki se mora preživljati z vsakodnevno krajo

Od 12. decembra bo v Kinodvoru na ogled film Tatiči, ki je režiserju Hirokazu Kore-edi prinesel zlato palmo na filmskem festivalu v Cannesu. V presunljivi zgodbi spremljamo siromašno japonsko družino, ki se mora preživljati z vsakodnevno krajo.

Osamu s sinom Šoto živi v revščini, skozi vsakdan pa se prebija z majhnimi krajami. Po enem od tatinskih podvigov oče in sin naletita na majhno deklico, zapuščeno v mrazu. Po začetnem oklevanju jo vendarle sprejmeta k sebi, še posebej potem, ko jima deklica pove podrobnosti o svojem težkem življenju. Čeprav razširjena družina še naprej ostaja revna, so njeni člani skupaj srečni. A le dokler nepričakovani dogodek ne razkrije skrivnosti, ki bo trdne vezi med njimi postavila pred resen preizkus.

"Prva stvar, ki mi je prišla na misel, je bil slogan: 'Samo kriminal nas povezuje.' Na Japonskem na kazniva dejanja, kot so pokojninske goljufije in mladoletni tatiči, ki jih starši silijo v krajo, gledamo z neprizanesljivo kritiko. Saj je ta dejanja treba obsojati, vendar se sprašujem, zakaj se ljudje tako jezijo zaradi teh manjših prekrškov, ko pa se dogajajo številne veliko resnejše kršitve zakona brez vsakršne  obsodbe. Še zlasti po potresih leta 2011 mi je bilo nelagodno ob neprestanem zatrjevanju, da so družinske vezi pomembne. Želel sem jih raziskovati z upodobitvijo družine, ki jo povezuje kaznivo dejanje," je o filmu zapisal režiser.

Hirokazu Kore-eda slovi kot mojster sodobne japonske družinske drame ter avtor filmov prepoznavnega lahkotno komičnega sloga, s katerim gledalcu podaja zgodbe nevsiljive intimnosti in subtilnega humanizma. S celovečernim igranim prvencem Fantomska svetloba (1995), zadržano dramo o vdovi, ki se uči ljubiti svojega drugega moža, je v tekmovalnem programu beneškega festivala osvojil nagrado zlata osella. Mednarodno prepoznavnost mu je prinesel drugi igrani film Čudovito življenje (1998), nenavadna zgodba, postavljena v onstranstvo, kjer si lahko človek, namenjen v večnost, za popotnico izbere le en sam spomin.

Film Razdalja se je leta 2001 uvrstil v tekmovalni program festivala v Cannesu. S Hano (2006) se je Koreeda prvič preizkusil v žanru zgodovinskega filma. Sledili sta družinska drama Še vedno združeni (2008) in nenavadna ljubezenska prigoda napihljive lutke Kuki ningyo (2009), ki je doživela premiero v canski sekciji Posebni pogled. Za ganljivo pripoved o dveh ločenih bratih Želim si (2011) je prejel nagrado za najboljši scenarij na festivalu v San Sebastiánu. Kakršen oče, takšen sin pa mu je leta 2013 prinesel nagrado žirije v Cannesu. V zadnjih letih smo si lahko ogledali še filma Sestrica (2014) in Po nevihti (2016) ter kriminalko Tretji umor (2017). 

Zs1R2_kaRR4