Odnosi med stroji in ljudmi

Odnosi med stroji in ljudmi so ena od konstant v delu Sanele Jahić. Njena zadnja produkcija umesti raziskovanje kompleksnih razmerij med tehnologijo in družbenim, med posamezniki in njihovo identiteto neposredno v kontekst kritike kapitalističnih produkcijskih razmerij

V Projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani bodo 12. decembra ob 19.00 odprli razstavo intermedijske umetnice Sanele Jahić z naslovom Delati zginotje delanja. Trenutni val vseprisotne avtomatizacije, vedno hitrejši razvoj in raba tehnologij radikalno spreminja in reorganizira vse oblike dela. V času, ko prenos nalog na stroje postaja razširjen pojav, se je Sanela Jahić v svojem projektu lotila raziskovanja možnosti strojno zasnovane razstave.

Kaj če bi se njeno umetniško ustvarjanje avtomatiziralo? Če bi razvili algoritem, ki bi bil zasnovan na bazi vseh njenih del, raziskav in zanimanj in bi lahko napovedal in določil vsebino ter estetiko njenega naslednjega umetniškega dela, ali bi se algoritem potem obrnil k sebi? Dejstvo, da je algoritem ustvarjen, da interpretira posameznikovo razmerje do tehnologije in način, kako slednja vpliva na naravo dela, tak stroj očitno ujame v določeno zanko.

Vendar pa raziskava postavi v nenavaden položaj tudi umetnico. Napovedni algoritem temelji na bazi njenih del ter njenih delovnih metod in bo z nadgradnjo podatkovne baze postal kompleksnejši oziroma naprednejši. V nadaljevanju bi lahko proizvedel kaj, kar presega naša pričakovanja, in kar bi lahko videli oziroma napačno razumeli kot ustvarjalnost stroja.

Če bi umetnica in algoritem vzporedno ustvarjala dela za razstavo, bi občinstvo lahko ugotovilo, katero delo je ustvaril stroj? Ker njena umetniška praksa vključuje proizvodnjo tehnološko podprtih kinetičnih objektov, to za algoritem – ki je sam stroj – pomeni, da koncipira umetniška dela, ki so prav tako stroji.

Odnosi med stroji in ljudmi so ena od konstant v delu Sanele Jahić. Njena zadnja produkcija umesti raziskovanje kompleksnih razmerij med tehnologijo in družbenim, med posamezniki in njihovo identiteto neposredno v kontekst kritike kapitalističnih produkcijskih razmerij. Projekt nadaljuje njeno raziskovanje prepleta subjektivnosti, tehnologije in dela v kontekstu poznega kapitalizma. 

Sanela Jahić je leta 2008 končala študij slikarstva na ALUO v Ljubljani. V letu 2010 je kot štipendistka Ministrstva za kulturo Republike Slovenije končala podiplomski študij mednarodne smeri ''Umetnost v javnem prostoru in nove umetniške strategije'' na Bauhaus Univerzi v Weimarju. Kot intermedijska umetnica gradi tehnološko podprte kinetične objekte in naprave. Njena umetniška praksa pogosto vključuje sodelovanje s strokovnjaki za strojništvo, avtomatizacijo, programsko opremo in elektroniko. Živi in dela v Škofji Loki. Svoja dela je predstavila na več razstavah v doma in v tujini.