Begunci, ki bežijo pred nacizmom in norec, ki visi z roba okenske police

Legendarno beograjsko gledališče, ki je bilo ustanovljeno leta 1947, bo v Ljubljani gostovalo z dvema predstavama

V Cankarjevem domu bo 13. in 14. decembra gostovalo Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda. Na ogled bosta  predstavi Einsteinove sanje, ki je nastala po romanu ameriškega fizika in pisatelja Alana Lightmana (r. Slobodan Unkovski) in Naključna smrt nekega anarhista po romanu italijanskega dramatika in nobelovega nagrajenca Daria Foja (r. Maja Maletković).

Roman Einsteinove sanje, ameriškega fizika in pisatelja Alana Lightmana, je izšel leta 1993, do danes pa je bil preveden v več kot štirideset jezikov. V tem odlično napisanem romanesknem delu nam pisatelj razkriva Einsteinove sanje ob nastajanju slavne relativnostne teorije. Tako roman kot njegova dramatizacija prinašata prizore iz sanj enega največjih mislecev in utemeljitelja relativnostne teorije, nobelovega nagrajenca Alberta Einsteina. Dogajanje je postavljeno v leto 1933, na Einsteinovi poti v Ameriko, na begu pred nacisti. Posamični prizori se odvijajo tudi v letu 1905, v Bernu, kjer se je Einstein v mladosti ukvarjal z deli, ki so napovedovala razvoj relativnostne teorije. Sanjski in resnični junaki iz različnih časovnih obdobij se srečajo na (simbolični) ladji, ki polna beguncev, ki se umikajo pred nacizmom, pluje v Ameriko. Hkrati z njimi potujejo tudi njihovi spomini, sanje in na dolgem potovanju se različne časovne perspektive začno prepletati, mešati, združevati … izkaže se, da je prihodnost določena že vnaprej in da človek ni nič več kot zgolj opazovalec lastnega življenja. 

Prizor - ko cirkuški akrobat na trapezu, norec na policijski postaji visi z roba okenske police, je vreden zapleta odštekane komedije, ki se je zares zgodila in  sicer v šestdesetih letih 20. stoletja. Legendarno in neštetokrat uprizorjeno dramo Naključna smrt nekega anarhista, odigra najvitalnejši del ansambla Jugoslovanskega dramskega gledališča, ki ga v naslovni vlogi Norca odlično vodi Nikola Đuričko. Ustvarjalci so upoštevali Fojevo navodilo, da naj se uprizoritev njegovih besedil prilagodi lokalnemu prostoru, v katerem se uprizarja. Tako je bilo tudi tokrat, zaradi česar je besedilo postalo še bolj neposredno, obogateno z lokalnim humorjem. V predstavi razkrinkajo vse norosti, čudaškosti in nelogičnosti "smrti nekega anarhista". Tudi zato se preko neštetih komičnih zapletov, kombinaciji situacijske komedije, bulvarke, farse in satire dokopljemo do neizogibnih dejstev obstoja organiziranega kriminala, državne korupcije, političnih umorov, verske nestrpnosti, terorizma … 

Jugoslovansko dramsko gledališče (JDP) je bilo ustanovljeno leta 1947, prvi umetniški vodja pa je bil režiser Bojan Stupica. Kot prva premiera je bila 3. aprila 1948 uprizorjena Cankarjeva drama Kralj na Betajnovi. V prvem obdobju se je repertoar napajal iz bogate dediščine domače in svetovne klasike (Čehov, Goldoni, Ostrovski, Molière, Cankar, Držić, Jakšić, Nušić …). Vodilni režiserji zgodnejšega obdobja Bojan Stupica, Mata Milošević in Tomislav Tanhofer so bili estetsko močno zaznamovani z vplivom evropskega modernizma. Od sredine osemdesetih je umetniško vodenje prevzel teatrolog Jovan Ćirilov, ki je JDP vzpostavil kot eno najboljših, vsebinsko prodornih in aktualnih gledališč takratnega jugoslovanskega prostora. Leta 1997 je gledališče popolnoma uničil požar, ponovno je v obnovljenih in dograjenih prostorih začelo delovati leta 2003. Repertoarno gledališče danes sledi izhodiščem ustanoviteljev, predstavlja besedila domačih srbskih avtorjev, uprizarja sodobno evropsko dramatiko in besedila iz zakladnice svetovne dramatike.