Med življenjem in igro

Tri različne zgodbe, ki vsaka na svoj način razmišljajo o odnosu med življenjem in igro, med realnostjo in fikcijo

V ljubljanskem Kinodvoru bo 9. januarja ob 20.00 premiera filmskega triptiha Igram, sem v režiji Miroslava Mandića, ki govori o tem kaj pomeni biti igralec, ter o mejah med igralcem in likom. Film je sestavljen iz treh zgodb, v katerih so protagonisti vedno igralci (filmski, gledališki, televizijski). Vsaka zgodba na svoj način razmišlja o odnosu med življenjem in igro, med realnostjo in fikcijo, vsaka se odvija v svojem mestu (Sarajevo, Ljubljana, Zagreb) in poleg osrednje tematike razpira tudi številna vprašanja o vsakdanjem življenju v sodobnem svetu.

V filmu spremljamo tri zgodbe, v katerih nastopajo igralci. V prvi zgodbi se glavna junakinja Lina, dekle, ki si želi postati igralka, sooča s prvo filmsko vlogo, obenem pa se skuša znajti v svetu, ki mladim ne ponuja varnega vstopa v svet odraslih. V drugi zgodbi se priznani gledališki igralec Niko zaradi vloge potika po zavetiščih in navezuje stike z resničnimi brezdomci ter se kmalu začne spraševati, kako tesno "kletko" mu predstavlja vsakdanje življenje. V tretji zgodbi pa se Luka, igralec v uspešni televizijski seriji, znajde v vrtincu čustev do soigralke Ive. Junaki treh zgodb so razdvojeni med življenjem in fikcijo, v katero so kot igralci potopljeni, vse tri zgodbe pa govorijo tudi o ljubezni ali ljubezenskih odnosih ter o mestu, ki ga posameznik išče v sodobnem svetu. 

"Že leta me fascinira igra – po eni strani velikanski trud, vložen v ustvarjanje vloge, poistovetenje, ki včasih vpliva na igralčev odnos do osebnega okolja; po drugi strani pa se sprašujem, kako je taka transformacija sploh mogoča, to "preskakovanje" iz vloge v življenje in nazaj – mar ni ta mimikrija moralno sumljiva? Teza filma, torej identifikacija igralca z likom, ki ga igra, je prav tako dvoumna – je morda transformacija igralskega v življenjsko le najvišja oblika igre? Ukvarjati sem se hotel s spopadom med igro in odgovornostjo, s konfliktom brezpogojne determinacije na eni in iskrene emocije na drugi strani. Prav tako sem se hotel poigrati z igralskim pristopom Leeja Strasberga in s posledicami, do katerih lahko privede dobesedno dojemanje njegove metode", je o filmu zapisal režiser.

Miroslav Mandić se je rodil v Sarajevu, kjer je po študiju filmske režije in scenaristike režiral kultno televizijsko humoristično serijo Top lista nadrealista (1989). Po kratki filmski in televizijski karieri v Bosni in Hercegovini je zaradi vojne (1992–1995) emigriral na Češko, kjer je posnel veliko dokumentarnih filmov in prispevkov za televizijo. Trenutno živi in dela v Sloveniji, kjer je ustanovil tudi svojo produkcijsko hišo Filmostovje.

Njegovi kratki in dolgometražni, dokumentarni in igrani filmi Ljubav na granici (2005), Searching for Johnny (2009), Adria Blues (2013), Stopnice (2015) so bili predstavljeni in nagrajeni na številnih filmskih festivalih, kot so Krakov, Locarno, Melbourne, Chicago, Santa Barbara, München in Sarajevo. Mandić je aktiven tudi kot scenarist, soscenarist ali dramaturg pri filmih drugih režiserjev, dela kot profesor scenaristike na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) ter poučuje scenaristiko na seminarjih in delavnicah po Sloveniji in Evropi.

l1JotLWYxHw