TV komentar / Domači proizvodi

Morda je krivično ocenjevati serijo glede na prvo epizodo, a Ekipa Bled (režija Blaž Završnik, scenarij Gregor Fon) nas je (z izjemo glavnega igralca Janka Mandića) v nedeljo zvečer na nacionalki tako razočarala, da ne vemo, koliko delov bomo še zmogli pogledati. Gre za žanrsko serijo, kriminalko, za katero smo mislili, da si bo za zgled vzela Umore na podeželju ali pa vsaj Commisaria Laurentija, skratka detektivko, ki je malo napeta, malo dramatična, malo pa nudi lepe vedute. Sploh zaradi Bleda, bisera, smo pričakovali, da se bodo otoček in cerkvica in gore svetlikali v dih jemajočih sončnih vzhodih (kot Trst in okolica pri Laurentiju), a namesto tega smo bili le na parkirišču nakupovalnega središča. To potezo bi sicer cenili, če bi šlo za odmik od klišeja, razbitje mita rajske destinacije in samega žanra; a ker serija na noben način ne poskuša razbijati mitov, ampak kvečjemu sledi klišejem, bi si želeli vsaj spočiti pogled na vršacih. Po prvi epizodi nam ni bilo jasno, ali je primer zaključen ali ne, ker se ni zgodilo nič: iskali so računalnik in ga našli; to, da je na njem posnetek potencialne spolne zlorabe, pa je kar odplavalo v pozabo. Skoraj neverjetno je tudi gledati detektivko, ki niti za hip ne postane napeta. Priča smo tudi bizarnim dialogom, naš najljubši je bil tisti, v katerem mladi policist mladega kriminalista Luko z občudovanjem vpraša, ali je res, da je spoznal predsednika. In to v državi, kjer je predsednikov program romanje iz vasi v vas, s procesije na procesijo in se moramo bolj potruditi, da ga ne srečamo, kakor da ga srečamo.