Tragedija razvrednotenja

V okviru fesivala Maribor je naš bo 22. januarja na ogled dramski balet Prešernove nagrajenke Valentine Turcu po noveli Smrt v Benetkah Thomasa Manna

V Cankarjevem domu v Ljubljani bo danes, 22. januarja ob 19.30 gostoval Balet SNG Maribor, ki se bo predstavil z dramskim baletom Smrt v Benetkah v koreografiji in režiji Valentine Turcu, ki je nastal v koprodukciji z Baletom HNK Zagreb po noveli Thomasa Manna in na glasbo Gustava Mahlerja. S svojim radikalnim raziskovanjem gibalnih kontrastov med eterično eleganco Tadzia in notranjo pesimistično razrvanostjo Gustava Aschenbacha – umetnika in iskalca lepote, se mednarodno priznana koreografinja Valentina Turcu podaja na pot ustvarjanja "neprekinjenega gibanja duše", tj. celovitega univerzuma čustvenega popotovanja ostarelega umetnika, ki ga je iskanje duhovne izpolnitve s pomočjo lepote izčrpalo in pripeljalo na temno stran življenja, v smrt sredi tonečega mesta, ki ga pretresa neimenovana epidemija.

Thomas Mann (1875-1955), eden izmed velikanov nemške literature in nobelovec, ki je zapustil izjemen knjižni opus (med drugim romane Buddenbrookovi, Čarobna gora, Doktor Faustus, tetralogijo Jakob in njegovi bratje, številne novele, kratke zgodbe, eseje in teoretske spise), je z lucidno, predvsem pa s pesimistično pretanjenostjo razkrival dekadenco meščanske družbe. Novelo Smrt v Benetkah (1911) je označil kot "tragedijo razvrednotenja" (Tragödie einer Entwurdigung). Prav omenjeno razvrednotenje je tudi sicer bila usoda številnih estetov in modernistov fin de siècla, torej ob prelomu 19. in 20. stoletja, ko je postalo vse bolj jasno, da človek (ali bolje rečeno: človečnost) izgublja boj s tehnologijo.

"Novela Smrt v Benetkah me je navdušila, potem ko sem jo nekajkrat prebrala, pa sem sledila lastni intuiciji. Premišljevanje o tem, kaj bi se moralo pravzaprav izreči v neki umetnini, ki je nastala v začetku 20. stoletja, me je spodbudilo k analitičnemu razvijanju teme in k ustvarjanju koreografskega dela v več fazah, od raziskovanja glasbenega in vizualnega koncepta, preko vznika prve ideje in nazadnje do sinteze vseh elementov v celovito baletno delo. Pod globokim vtisom umetnikove psihe in človeških odnosov v sodobnem času sem se odločila, da baletno predstavo postavim v kontekst, ki bi reflektiral nas same v sedanjosti. Na podlagi lastnih raziskovanj umetniških doživetij dveh ustvarjalnih genijev, Thomasa Manna in Gustava Mahlerja, sem si zastavila izziv najti ključ, s katerim bi odprla nekatere neobičajne aspekte fizičnega in metafizičnega. V tako senzibilni, esencialni in vseobsegajoči obliki lahko to izrazi zgolj plesna umetnost. Misli, ki razvnemajo Aschenbachovo dušo, in njegova globoko hrepeneča, ranljiva in obenem močna notranja erotika tako izzovejo nepričakovana čustva, iz katerih izhajajo njegovi gibi in atmosfera predstave," je povedala Valentina Turcu.

rbupMtPfUX4

Nastopiajo: Takuya Sumitomo/Anton Bogov, Sytze Jan Luske, Jan Trninič, Jelena Lečić, Catarina de Meneses, Ionut Dinita, Monja Obrul, Hristina Stojčeva, Vanja Vitman, Satomi Netsu, Ema Perič, Ines Uroševič, Branka Popovici, Filip Jurič, Olesja Hartmann Marin, Matjaž Marin, Asami Nakashima, Yuya Omaki, Tanja Baronik, Sergiu Moga, Ines Petek, Alexandru Pilca in Mircea Golescu.

Koreografija, režija, dramaturgija, glasbeni koncept: Valentina Turcu, asistent koreografinje: Anton Bogov, scenografija: Marko Japelj, kostumografija: Alan Hranitelj, oblikovanje svetlobe: Aleksandar Čavlek, video projekcije: Matjaž Mrak, asistentka kostumografa: Petra Dančević Pavičić, oblikovanje zvoka: Gorazd Vever, baletna mojstrica: Alenka Ribič.