Bernard Nežmah

25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Knjiga

Artemidor Interpretacija sanj

Alma Mater Europaea, Ljubljana, 2018, prevod: Maja Sunčič, 19,90 €

+ + + +

Moderna parafraza naslova bi bila: Kaj so sanjali v antiki?

Grški avtor je v 2. stoletju po Kristusu objavil pet knjig, v katerih je povzel znanje tedanjih knjig ter svoje dolgoletne izkušnje. Obdelovanje sanj je bilo takrat obširno: lahko si stopil po nasvet v delfsko preročišče, morda si izbral profano pot pri uličnih vidcih in vedeževalcih ali pa si posegel po knjigah. Želja videti v lastno prihodnost je peljala skozi vsebino sanj. Stari Grki so sanjali vraga in pol: zadevale so jih strele, spreminjali so se v bogove, drugič z njimi zajtrkovali, slekli so si kožo kot kače, zrasli so jim po trije falusi, eden je penetriral v samega sebe, številni v rodno mater, iz teles so jim poganjale vse mogoče rastline, vstajali so od mrtvih, sanjali o mrličih, ki so v drugo umrli, ali celo, da so se spremenili v reko. – In kako iz tega razbrati prihodnost?

Artemidor, ki je bil profesionalni razlagalec sanj – onejrokrit, niti v knjigah ne daje enosmiselnih pojasnil. Recimo, da sanjaš, da si obglavljen; za bankirja to pomeni izgubo glavnice, za sužnja, da bo ločen od gospodarja, torej svoboden. Zato mu tudi izdajanje knjig ni vzelo strank. Kot onejrokrit se je moral z njimi osebno posvetovati, vsaka posebnost je zapeljala v drugo smer. Toda ni šlo le za fenomen videti v prihodnost, Artemidor je prodajal tudi rešitve, o katerih v knjigi seveda ne piše, jih pa nakaže: če strela udari v bogataša, bo ta ob premoženje, če tega ne prepreči kaj drugega … Kaj je bolj privlačnega: zveš za usodo, pa zraven dobiš še napotek, kako ji ubežiš.

Delo kajpak za ljubitelje antike, prinaša namreč tudi vpogled v vsakodnevno življenje, omenja celo prakso kirurških posegov na debelem črevesu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.