IK, STA

8. 2. 2019  |  Kultura

Möderndorfer: Država, ki je nastala na dediščini trgovine z orožjem, vas ne ceni 

Möderndorfer se je tudi na letošnji državni proslavi v Cankarjevem domu v govoru večkrat obregnil ob politiko. Med drugim je spomnil na besede Marjana Šarca glede Nata, češ da če si član kluba, ne moreš pobirati le koristi, ampak imaš tudi dolžnosti. Slovenijo, tako Möderndorfer, vse bolj določa militantna miselnost, zato se je vprašal, kakšne dolžnosti imaš, če hočeš ostati v klubu kulturnih. 

Vinko Möderndorfer med govorom na Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu

Vinko Möderndorfer med govorom na Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu
© RTVSLO

Proslava na predvečer kulturnega praznika je tudi tokrat postregla s prepletom kritične misli o družbi predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja in refleksije umetnosti, ki so jo v videih prispevali letošnji nagrajenci. Je slovenska družba odslikava Butal ali je zanjo še upanje?

Slavnostni govornik na državni proslavi Möderndorfer se je uvodoma spomnil, da smo lani praznovali sto let Cankarjeve smrti. Ob vsem spominjanju se položaj umetnikov ni izboljšal, to bi bil namreč pravi poklon Cankarju: boljše gmotne razmere, zaton prekarstva ter pošteno plačilo, je povedal Möderndorfer in spomnil, da bi morala biti umetnost steber nacionalne samozavesti, ne pa politična floskula.

Möderndorfer je v govoru spomnil na še eno obletnico, 120 let Butalcev Frana Milčinskega. Menil je, da so ga Slovenci namenoma "potisnili malo vstran", ker se v njegovih Butalah preveč prepoznavajo, da bi avtorja lahko slavili. Smisel satire je po Möderndorferju v tem, da tudi zaboli. Satira je hkrati merilo demokratične tolerance in dobri politiki se tega zavedajo. Ali smo zrel narod in se znamo smejati sami sebi ali smo Butalci, se je vprašal slavnostni govornik in dodal, da če se satira uresničuje v življenju, ni več smešna.

Na tej točki je Möderndorfer prešel h konkretnim, aktualnim primerom. Opozoril je, da predsednik vlade Marjan Šarec prihaja iz polja kulture, tako je veljalo tudi za zdaj že nekdanjega ministra za kulturo, kar se je Möderndorferju zdelo obetavno. A se je zgodilo tako, da so "počistili čistilca" ne pa Avgijevega hleva, ki je ostal neočiščen.

"Država, ki je nastala na puškah in dediščini trgovine z orožjem, vas v resnici ne ceni."
(Vinko Möderndorfer)

Möderndorfer je v govoru večkrat ošvrknil politiko, najbolj jasno, ko je spomnil na Šarčeve besede glede Nata, češ da če si član kluba, ne moreš pobirati le koristi, ampak imaš tudi dolžnosti. Slovenijo, tako Möderndorfer, vse bolj določa militantna miselnost, zato se je vprašal, kakšne dolžnosti imaš, če hočeš ostati v klubu kulturnih. Letošnjim Prešernovim nagrajencem je povedal, da država bolj ceni orožje kot njih, ki ustvarjajo umetnost.

Velika Prešernova nagrajenka za življenjsko delo, kostumografka Bjanka Adžić Ursulov, je bila v zahvali kratka. Zahvalila se je vsem, ki so jo sprejeli in opazili ter povedala, da jih ima rada. Več da ne more govoriti, ker ima veliko tremo. V imenu drugega velikega Prešernovega nagrajenca, scenarista in režiserja Filipa Robarja Dorina, je nagrado prevzela njegova soproga Marta Pihlar. Dorin se je za nagrado zahvalil prek videa.

Poleg njiju so bili v središču pozornosti tudi vsi nagrajenci Prešernovega sklada za pomembne umetniške dosežke v zadnjih treh letih: pesnik Jure Jakob, igralka Maruša Majer, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic, skladatelj Tomaž Svete, dirigentka Martina Batič ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič.

"Prvič imamo predsednika vlade iz vrst umetnosti."
(Vinko Möderndorfer)

Umetniški program proslave, ki sta ga zasnovala Martin Srebotnjak in Metod Pevec, je bil filmsko obarvan. Avtorjema se je zdelo, da smo, tudi s pomočjo proslav, slovenske kulturne veličine povzdignili tako visoko, da so že skoraj nedosegljive in da v šolskih učbenikih občasno ustvarjajo vtis, da niso več za vsakdanjo rabo. V treh filmskih miniaturah, v katerih so nastopili Ivanka Mežan, Silva Čušin, Janez Škof, Primož Pirnat in Nagisa Moritoki Škof, so se poskusili spustiti s piedestala visoke slovenske besede.

Tako je Pirnat Povodnega moža interpretiral v gledališki garderobi in na hodnikih, o poeziji so se v avtu na poti v Vrbo pogovarjali Ivanka Mežan, Silva Čušin in Janez Škof, morda najbolj povedna miniaturka pa je bila posneta v nakupovalnem središču. Slišati je bilo natančna radijska poročila o aferi s poljskim mesom, ko pa je beseda nanesla na prihajajočo Prešernovo proslavo, so sporočil preglasili nakupovalni vozički. Sledila je Pirnatova interpretacija pesmi Memento mori.

Govoru Vinka Möderndorferja lahko v celoti prisluhnete na tej povezavi >> 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.