Damjana Kolar

 |  Kultura

Strastna romanca, ki pri strupeni okolici naleti na številne predsodke

Gledališka različica znamenitega filma Rainerja Wernerja Fassbinderja z naslovom Vsi drugi se imenujejo Ali iz leta 1974

Na Fassbinderplacu: Železniški muzej Ljubljana bodo 16. in 17. februarja premierno uprizorili predstavo Ali: Strah ti pojé dušo v režiji Sebastijana Horvata. Gre za priredbo celovečernega filma Rainerja Wernerja Fassbinderja z naslovom Vsi drugi se imenujejo Ali iz leta 1974, s katerim se režiser pokloni svojemu velikemu vzorniku Douglasu Sirku, saj gre za skoraj dobesedno priredbo Sirkove klasike Vse, kar dovoli nebo.

Prizorišče dogajanja je Nemčija v 70. letih prejšnjega stoletja, ki so veljala za "zlata leta" ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo (ZRN). Štiridesetletni Maročan, ki ga – kot večino delavcev iz njegove države – kličejo Ali, je le eden od mnogih, ki so poskusili najti srečo v Nemčiji. Emmi, šestdesetletna vdova, ki se preživlja kot čistilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v "gastarbajtarski" lokal in se zaplete v strastno romanco z Alijem. Njuna zveza naleti na številne predsodke in nerazumevanje okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed in ostalih someščanov; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali mnogo mlajši od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni položaj gastarbajterja.

Rainer Werner Fassbinder v znamenitem filmu Vsi drugi se imenujejo Ali (1974) razkriva večplastnost in pretresljivost ljubezenske zgodbe na družbenem robu in v svoji prepoznavni modernistični estetiki prepušča gledalca soočenju z družbenimi stereotipi, ki so še danes – zlasti ob novem valu migracij, ksenofobije in konservativizma – nevralgične točke družbe in posameznika.

"Emi in Ali sta prešita s celo serijo razlik, od rasnih do starostnih, pa vendar ju druži in pripenja v nemogoč ljubezenski odnos nekaj bistvenejšega: oba sta osamljena. Emi sramežljivo pove, da je čistika, ki dela v dveh izmenah, in da ljudje gledajo nanjo zviška, Emi in Ali le s tem, da sta skupaj, žalita celotno okolico. Emmi in Ali sta srečna, ko sta sama, toda strupeni okolici ne moreta ubežati. Zgodba se poigrava z žanrom melodrame, toda tisto, kar jo preveva, je tihi obup. Sreča ni zmeraj zabavna," je zapisal režiser Sebastijan Horvat.

V predstavi nastopajo: Nataša Barbara Gračner, Iztok Drabik Jug, Barbara Žefran, Boris Mihalj, Eva Jesenovec, Klemen Janežič, Maja Končar, Maja Sever, Nik Škrlec, Petra Govc, Saša Mihelčič in Vojko Zidar.

Avtor priredbe in dramaturg: Milan Marković Matthis, prevajalka iz nemščine: Urška Brodar, prevajalec iz srbščine: Jernej Potočan, scenograf: Igor Vasiljev, kostumografka: Belinda Radulović, skladatelj: Drago Ivanuša, oblikovalec svetlob:e Aleksandar Čavlek, lektor: Arko, asistent režiserja: Mitja Lovše, asistent dramaturga: Jernej Potočan, asistentka scenografa: Maruša Mali, asistentka kostumografke: Bernarda Popelar Lesjak in asistentka režiserja (študijsko): Maša Pelko. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.