Fenomen šamanizma

Slovenski etnografski muzej bo od 17. aprila do 20. oktobra gostil razstavo Šamanizem ljudstev Sibirije, na kateri bo predstavljena zbirka Ruskega etnografskega muzeja iz Sankt Peterburga

Od 17. aprila do 20. oktobra bo v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled gostujoča razstava Šamanizem ljudstev Sibirije, ki predstavlja zbirko Ruskega etnografskega muzeja iz Sankt Peterburga. Razstava pripoveduje o šamanizmu, edinstvenemu fenomenu svetovne civilizacije, kot mitološki predstavi o svetu ljudstev Sibirije in ruskega Daljnega vzhoda na koncu 19. in začetku 20. stoletja, katerega nosilci so bili šamani, posredniki med nebom in zemljo. Predstavitev svetih predmetov skupaj s fotografijami in zvočnim filmom o šamanskih ekstatičnih obredih odslikava značilnost sibirskega šamanizma, ki se kaže v nerazdružljivi povezavi med človekom, naravo in kulturnim izročilom. Avtorici razstave dr. Valentina Gorbacheva in dr. Irina Karapetova 

Razstava je nastala v sodelovanju SEM in Ruskega etnografskega muzeja iz Sankt Peterburga, enega največjih etnografskih muzejev v Evropi, ki v svojih zbirkah med drugim hrani več kot 60.000 muzejskih predmetov in 20.000 fotografij, ki predstavljajo kulturo prvotnih ljudstev Sibirije in ruskega Daljnega vzhoda. Na razstavi bo na ogled osemdeset redkih etnografskih predmetov in štirideset arhivskih fotografij, ki odslikavajo duhovno kulturo 15 (od 45) avtohtonih sibirskih ljudstev iz poznega 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja.

Razstava razkriva šamanizem kot edinstveni fenomen svetovne civilizacije, ki se v različnih oblikah in različnih časih pojavlja v Aziji, Evropi in Ameriki od kamene dobe do danes. Razstava se osredotoča na oblike šamanizma avtohtonih ljudstev Sibirije in ruskega Daljnega vzhoda, katerega nosilci so šamani - posredniki med nebom in zemljo. Sibirska ljudstva so imela šamane za posebne ljudi, ki so znali komunicirati z božanstvi in duhovi.

Razstava osvetljuje bistvene sestavine šamanizma, za katerega je značilno posebno pojmovanje zgradbe sveta, sestavljenega iz treh delov – zgornjega (neba, kjer prebivajo bogov), srednjega (zemlje, kjer živijo ljudje) in spodnjega (podzemlja umrlih). Med seboj sopovezanih z osrednjo osjo (axis mundi). Simbol te svete navpičnice je drevo sveta, iz katerega si je šaman izdelal svoj boben.

Šaman je veljal za osebo, ki so jo izbrali duhovi, saj je zmogel vzpostaviti stik z duhovnimi bitji vseh treh svetov. V obredu, imenovanem kamlanje, je dosegel zamaknjenost, v kateri je prečil svet duhov. Bil je posrednik med človekom, naravo in svetim svetom, naseljenim z duhovi, in stremel je k sožitju narave in človeštva. Bil je skrbnik redkih znanj in tradicij in je imel bistveno vlogo v življenju skupnosti. Razstava seznanja z mitološko podobo sveta, s predstavami o duši, z vlogo šamana in njegovim ritualnim obredjem povezanim z lovom, zdravljenjem, družinskim življenjem ter odstira povezave šamanizma s krščanstvom in budizmom.

Prikazane so obredne oprave šamanov ljudstev Evenkov, Čukčev in Udehov ter kakazijske šamanke. Okrašene so s podobami duhov in z amuleti, ki so imeli v njihovi praksi poseben pomen, in pripomočki (boben, tolkalo, paličice idr.) kot ponazorila šamanovega statusa in njegove svete moči. Izjemno je poslikano ogrinjalo iz ribje kože z antropomorfnimi liki šamanskih prednikov in duhov, ki si ga je šaman nadel za obredni ritual, namenjen porodnici - materi bodočega šamana.

Med razstavljenimi predmeti sta tudi risbi šamanke, ki predstavlja mitološko strukturo sveta in rojstvo njene moči, drugi raznovrstni predmeti in šamanski atributi (figurice podob duhov – pomočnikov in šamanovih zavetnikov), šamanska naglavna pokrivala in maske.