Damjana Kolar

 |  Kultura

Prvi celostni pregled slovenske scenografije

Scenografija na Slovenskem od 19. stoletja do leta 1991

Miran Nohar, Dragan Živadinov, Eda Čufer: Krst pod Triglavom

Miran Nohar, Dragan Živadinov, Eda Čufer: Krst pod Triglavom

Od 25. aprila do 8. septembra bo v Narodni galeriji v Ljubljani na ogled pregledna razstava Prostor v prostoru: Scenografija na Slovenskem do leta 1991, ki jo je pripravil Slovenski gledališki inštitut v sodelovanju z Narodno galerijo in prikazuje razvoj scenografije na Slovenskem od 19. stoletja do osamosvojitve Slovenije. Gre za prvi celostni pregled slovenske scenografije, ki prinaša nov pogled na zgodovino likovne umetnosti in zgodovino gledališča na naših tleh. Avtorica razstave: Ana Kocjančič.

Na razstavi bo predstavljenih več kot 220 del: makete, scenski osnutki v različnih likovnih tehnikah, skice, načrti in fotografije predstav, med njimi tudi najmanjši scenski osnutek v velikosti pisemske znamke. Razstavo bodo dopolnjevali še posnetki gledaliških predstav, računalniški modeli in vizualizacije sodobnih scenografij.

Razstava bo ponudila vpogled v različne oblike in razvoj scenografije, ki se je iz klasične, dvodimenzionalne kulise, iz škatlastega prostora, preoblikovala v nove oblike prizorišča, ko je scena prerasla odrski okvir in začela presegati iluzijo četrte sten ter vse do abstraktnih prostorov igre.

Predstavljena bodo dela scenografov Milana Klemenčiča, Vala Bratine, Vaclava Skrušnya, Rada Kregarja, Ivana Vavpotiča, Vasilija Uljaniščeva, Ernesta Franza, Bojana Stupice, Marijana Pliberška, Vladimirja Rijavca, Viktorja Molke, Vladimirja Žedrinskega, Nika Matula, Svete Jovanovića, Uroša Vagaje, Mete Hočevar, Marka Japlja, Andreja Stražišarja, Sanje Jurca Avci, Vadima Fiškina in drugih.

Na ogled bodo tudi scenski osnutki znanih slovenskih likovnih umetnikov, ki so delovali kot scenografi: slikarjev Ivana Vavpotiča, Maksima Gasparija, Tomaža Kržišnika, Gabrijela Stupice, Marija Preglja, Alenke Gerlovič, Avgusta Černigoja, Ljuba Ravnikarja, Maksima Sedeja ml., Maksa Kavčiča in kiparjev Toneta Lapajneta, Janeza Lenassija, Dušana Tršarja in drugih.

Razstava je razdeljena na osem sklopov:

- poseben sklop je namenjen predstavitvi umetnostnih stilov v scenografiji in njihovi povezavi z likovno umetnostjo

- s pomočjo scenskih osnutkov je razložen razvoj oblikovanja odrskega prostora od t. i. škatlaste oblike do dematerializacije prizorišč in praznih prostorov igre

- eden glavnih poudarkov razstave so tudi scenski osnutki Avgusta Černigoja in njegovih sodobnikov ter nekateri poskusi avantgardnih zasnov na sočasnih poklicnih odrih. Predstavljeni so pripomočki za postavitev scene (orodje, režijske knjige, skice, načrti …) pa tudi fotografije dela v gledališki delavnici. V vitrinah so predstavljene scenske podobe partizanskega gledališča.

- sklop s predstavitvijo scenografije v eksperimentalnih in alternativnih gledališčih.

- posebna sklopa sta namenjena predstavitvi nekaterih najlepših scenskih osnutkov za dramska dela Williama Shakespeara, ki je bil dolgo časa najbolj igran avtor na slovenskih odrih, ter predstavitvi najlepših scenskih stvaritev za slovenska dramska in operna dela.

- sklop s primeri scenografij med 1970 in 1991, ki predstavlja tudi dela nekaterih sodobnih slovenskih scenografov (Meta Hočevar, Marko Japelj, Sanja Jurca Avci in Andrej Stražišar), ki so razvili svoj lastni izraz in hkrati začeli uporabljati novo gledališko tehniko, računalniško vodeno reflektorsko svetlobo, filmske projekcije in druge avdio vizualne učinke

- sklop, ki predstavlja prizorišča retrogarde, tudi s posnetkom predstave Noordung, molitveni stroj v produkciji SNG Opere in baleta Ljubljana.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.