Stanka Prodnik

26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Kultura  |  TV

Kam z denarjem

Danes se ne moremo zanesti niti na smeti

Tehnologijo in ideologijo kriptovalut je bilo morda ob njihovem vzponu težko razumeti, a glede na to, da je od njihovega padca minilo že nekaj let, bi od nacionalne televizije pričakovali, da bo znala in si upala biti kritična do njih.

Tehnologijo in ideologijo kriptovalut je bilo morda ob njihovem vzponu težko razumeti, a glede na to, da je od njihovega padca minilo že nekaj let, bi od nacionalne televizije pričakovali, da bo znala in si upala biti kritična do njih.

Oddaja Koda je naslednica Posebne ponudbe, ki nas je seznanjala s pastmi potrošniškega sveta in načini, kako se jim uspešno izogniti. To je fino, saj je današnji potrošniški svet tako zapleten, da očitno ne znamo pravilno kupiti niti vrečk za smeti, kot smo izvedeli v torkovi oddaji.

Mariborska Snaga bojda opaža, da veliko ljudi biološke odpadke še vedno odlaga v plastičnih vrečkah, »po podatkih presenečene gledalke pa Snaga odsvetuje tudi odlaganje v biorazgradljivih vrečkah«, saj naj bi bil tudi velik del teh dejansko nerazgradljiv. V oddaji so naredili domačo nalogo; o tem so med drugim povprašali naravovarstvenike, ki so zadevo potrdili. Da so tudi smeti del potrošniškega sveta, torej nekaj, na čemer se služi in za kar mora torej nekdo plačati, in ne le odpadek, smo se v zadnjih letih navadili. Pohvalno je, da so v Kodi elegantno povedali, da naj se potrošniki poblagovljenju smeti vsaj v enem delu upremo. Oziroma da si lahko, vsaj dokler ne bo vzpostavljen ustrezen inšpekcijski nadzor nad vrečkami, rečemo ekološko ozaveščeni tudi tako, da mečemo smeti kar direktno v kante. Čeprav je napotek morda nekoliko neuporaben, če si želimo omejevati smrad iz kant v stanovanjih in pred njimi.

Malo pa je zasmrdelo tudi pri osrednjem prispevku oddaje, v katerem so obravnavali aretacijo direktorja podjetja Onecoin, ki so ga ameriški preiskovalci obtožili finančne prevare s Ponzijevo shemo. Novico so temeljito obdelali, a bi lahko rekli, da vseeno »prepozno in premalo«, sploh če je verjeti podatkom v oddaji, da je v »lažno« kriptovaluto onecoin vložilo več kot 15.000 Slovencev. Predvsem pa smo se ob koncu oddaje zavedeli, da kriptovalute in ljudje, ki vlagajo vanje, še obstajajo. Prispevek je toliko kot preventivni nasvet služil tudi kot tihi oglas za »prave« kriptovalute. Onecoin ni prišel na borzo kriptovalut in dejansko ni prava kriptovaluta, razlagajo v oddaji. »Prave« kriptovalute in namen zaslužka z njihovo preprodajo očitno niso problematični, čeprav proti koncu in bolj potihem sogovorniki vendarle omenijo, da so bile tudi različne kriptovalute podlaga za prevare. Številne, pravzaprav. Ne omenijo, da so le redke ohranile vrednost in da so zaradi njih številni ljudje obubožali, peščica pa obogatela. Ker je bil to njihov način delovanja, dokler je šlo. Tehnologijo in ideologijo kriptovalut je bilo morda ob njihovem vzponu težko razumeti, a glede na to, da je od njihovega padca minilo že nekaj let, bi od nacionalne televizije pričakovali, da bo znala in si upala biti kritična do njih. No, nas je pa vsaj na koncu oddaje eden od gostov, pravnik, povabil na spletno stran novoustanovljenega zavoda, ki naj bi vlagateljem v kriptovalute zagotavljal pravno pomoč. »Preden vlagate, se pozanimajte, kam vlagate svoj denar,« je modro zaključila voditeljica.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.