Ljubljana v objemu intimnih svetlob

Med 16. majem in 15. junijem bo Svetlobna gverila s številnimi svetlobnimi instalacijami, projekcijami in drugimi postavitvami razsvetlila nočno Ljubljano

Od 16. maja do 15. junija bo v Ljubljani potekal 13. mednarodni festival svetlobe Svetlobna gverila, ki se ponovno podaja v svetlobno zasedbo javnega prostora v mestnem središču, kjer se lokacijam v okolici Križank in Galerije Vžigalica pridružuje tudi nekaj novih prizorišč. Letošnji festival se posveča raziskovanju meja, zato se bodo tokrat podali tudi v nekatere mejne predele mesta – natančneje na Fužine, kjer se v drugem festivalskem sklopu obeta vrsta postavitev, večinoma nastalih v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom, ter v AKC Metelkova mesto. Vrsta projektov bo tudi letos izvedena v sodelovanju z dijaki in študenti različnih ljubljanskih srednjih šol, fakultet in akademij, s čimer vztrajajo pri vzgoji ter izobraževanju novih generacij kreativcev.

Letošnji festival bodo zaznamovali manjši projekti, ki terjajo nekaj več pozornosti pri njihovem odkrivanju; velikopoteznost se tokrat umika v prid intimnejšim poudarkom. Obeta se tudi vrsta novih projektov domačih umetnikov in umetnic, ki so bili ustvarjeni posebej za festival. S temo festivala se podajajo v raziskovanje in osmišljanje različnih vidikov in konceptov meja, naj si bodo te razumljene kot fizične, optične, družbene, psihološke ali povsem duhovne kategorije, ki razdvajajo, a hkrati tudi zbližujejo in povezujejo. Predstavili bodo dela, ki raziskujejo ločnice med imaginarnim in realnim, med javnim in zasebnim, med preteklostjo in sedanjostjo … dela, ki raziskujejo meje človeške percepcije in domišljije ter tako ponujajo premislek o fenomenu, ki spričo aktualnega dogajanja vzbuja nemalo zanimanja.

Festival bo 16. maja ob 21.30 odprla skupinska razstava v Galeriji Vžigalica, na kateri se bodo predstavili: interdisciplinarni kolektiv Stran 22 s svetlobno instalacijo Žajfnica (K01 M04 J01) – Votlina, ki predstavlja prvo v seriji del, ki raziskujejo meje med posameznikovim intimnim doživljanjem sveta in specifično kolektivno izkušnjo. Interaktivna mehanska naprava tvori s pomočjo milnice krhke opne, ki ustvarjajo domala psihadelične barvne in svetlobne teksture; iransko-francoski tandem Golnaz Behrouznia & François Donato z interaktvno svetlobno instalacijo Svetlobna fikcija #2, ki raziskuje ločnice in prehodnost med fiktivnim ter realnim, med umetniško domišljijo, digitalno tehnologijo in znanostjo, še zlasti biologijo; nizozemska umetnica Surreal Visuals s projektom Tunelski vid 3.0 & Ogledalo za introspekcijo, svetlobnimi slikami-objekti, ki žarčijo podobe ritmiziranih geometrijskih vzorcev, ki izginevajo v neskončnem prostoru; gledalec ob srečanju z njenimi deli uzre samega sebe, a se hkrati znajde pred abstraktnim prostorom, hipnotično tunelsko strukturo, ki ga dobesedno posrka vase.

Na Trgu francoske revolucije se bosta s projektom Podzemlje predstavila Boštjan Drinovec in VJ Mesec, na katerem se avtorja podajata v v podzemne jaške z električnimi vodi, kjer s pomočjo svetlobnih intervencij razkrivata neodkriti teritorij, Na Vrtu ob Križevniški cerkvi se bodo z dvema projektoma predstavili dijaki in dijakinje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, na Križevniški (Soteska) Tina Drčar z instalacijo Narobe morje, ki poudarja aktualno migrantsko problematiko s kolažirani odtisi časopisnih naslovov na trupih ožarčenih plovil.

Na Novem trgu bo Neža Jurman za interaktivno instalacijo Urbano oklevanje izbrala edino drevo sredi tlakovanega, izpraznjenega trga, ki bo v času festivala privzel novo podobo in se v svoji izoliranosti preobrazil v interaktivno svetlobno in zvočno telo, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje & Fakulteta za računalništvo in informatiko se bo predstavila z objekti in projekcijami Za odstrtimi okni, na Bregu Gašper Milkovič Biloslav & Mitja Cerkvenik & Marko Turkuš & Marko Vivoda z instalacijo Radia, ki raziskuje kompleksnost razmerja med človekom in okoljem, na ploščadi pri CD Franc Solina in Enej Guček Puhar z interaktivno projekcijo Empatija, na Trgu narodnih herojev pa Luka Savić s svetlobno skulpturo Kot v nebesih, tako na zemlji, ki pri svojem delu pogosto reinterpretira oziroma komentira dela drugih umetnikov; tokrat je izbral Marka Pogačnika.

Festival letos gostuje tudi v Galeriji Alkatraz, kjer se obeta prva samostojna predstavitev nemškega kolektiva RaumZeitPiraten, ki ustvarjajo značilne 'tehno' svetlobne instalacije, mobilne in kinetične naredi-si-sam skulpture iz predelanih optoakustičnih naprav. Ob koncu festivala bodo v Svetlobnem parku ob Gradaščici v Trnovem postavili novo svetlobno skulpturo Mete Grgurevič in Jaše, ki bo nekaj prihodnjih let z zvokom in svetlobo nagovarjala mimoidoče. S festivalskim programom se še naprej trudimo izvrševati temeljno poslanstvo festivala: z vizualnimi ter intermedijskimi projekti poudariti drugačne vizure mesta in izpostaviti vlogo umetnosti pri oblikovanju javnega prostora, nenazadnje pa tudi pri kvaliteti in barvitosti urbanega življenja.