Gregor Kocijančič

24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

Tyler, The Creator: IGOR

2019, Columbia

+ + + + +

Tyler, The Creator se je ponovno transformiral. Med desetletno umetniško evolucijo je pokazal že veliko obrazov: iz raperja se je prelevil v producenta, iz homofoba v homoseksualca, iz problematičnega najstnika, ki v videospotih žveči ščurke, v romantika, ki poje o strtem srcu. Čeprav se je že v pozni puberteti, ko je vodil kolektiv Odd Future, uveljavil kot izjemno vešč raper, je pred leti dejal, da rapanje sovraži, saj ga preveč uokvirja. Na večer pred izdajo plošče IGOR nas je opozoril, naj ne pričakujemo rap albuma in naj pravzaprav ne pričakujemo ničesar. Kljub suspenzu, ki ga je s tem ustvaril, IGOR preseneča od uverture do zadnjega tona.

Že s prejšnjo ploščo Flower Boy je naredil radikalen slogovni zasuk, se precej razbremenil karizme zbeganega psihopata, razcvetel se je v eklekticizmu in jasno nakazal spogledovanje s synth-funkom, slacker-popom in soulom. Na tej plošči pa se je posvetil predvsem razvijanju teh na novo pridobljenih tendenc: melodičnosti, soula in neobremenjenega poigravanja s synthi. Čeprav IGOR ponudi nekaj surovih hip-hop vložkov, navdušuje predvsem v trenutkih, ko se prepusti zimzelenim melodijam, pravljičnim refrenom in igrivim aranžmajem. V nekaterih skladbah je toliko zamisli, da bi jih avtor lahko razbil na tri ali štiri komade, a plošča kljub temu ne deluje kot prenasičena natlačenka. IGOR očara s pop skladbami, ki to pravzaprav niso: Tyler se požvižga na klasične strukture in izčiščeno produkcijo, vizije spevnih štiklcev se loti popolnoma samosvoje. Ustvaril je pop ploščo iz druge dimenzije, ploščo, ki hkrati zveni vintidž in sodobno: je slogovno izrazito neopredeljiva in milo rečeno sveža.

Tyler se požvižga na klasične pop strukture in izčiščeno produkcijo; njegova vizija popa je povsem samosvoja.

Tyler se požvižga na klasične pop strukture in izčiščeno produkcijo; njegova vizija popa je povsem samosvoja.
© Arhiv založbe

Če avtor na naslovnici ne bi poudaril, da je napisal, sproduciral in aranžiral vse skladbe na albumu, bi pogosto podvomili, ali sploh poslušamo njegovo delo. K temu pripomore tudi obsežen seznam gostujočih glasbenikov: pojavijo se Pharell, Kanye West, Santigold, Playboi Carti, CeeLo Green, Lil Uzi Vert, La Roux, Charlie Wilson, Solange in Jessy Wilson. Pravzaprav nobeden od sodelujočih vokalistov skoraj nikoli ni popolnoma postavljen v ospredje in tudi Tyler svoje vokalne vložke nepretenciozno zakrije z debelo fasado efektov. Namesto zvezdniških pevskih nastopov na fronto postavi zamegljene, pogosto disonančne synthe. Ker pa je tako rekoč vsako skladbo podpisalo več avtorjev, ki izmenično prevzemajo eter, je pogosto težko razločiti, kdo sploh poje. Velika posebnost plošče IGOR je tudi v tem, da se tako bogat seznam visoko profiliranih pop izvajalcev znajde na izdelku, ki je sproduciran v lo-fi maniri in je po naravi in po izvedbi sami izjemno čudaški.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.