Marcel Štefančič jr.

14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Film

Možje X: Temni Feniks

Dark Phoenix, 2019, Simon Kinberg

proti

Zaključek.

Temni Feniks, 200-milijonski “spektakel”, ki naj bi bil za Može X to, kar je bil Zaključek za Maščevalce (saga se bo po Disneyjevi akviziciji studia 20th Century Fox verjetno preselila v “Marvelovo kinematično vesolje”), je le zgodba o izvoru, potemtakem zgodba o tem, kako je nastala telepatsko-telekinetična Jean Grey, alias Feniks (Sophie Turner), superjunakinja s tako brutalno mogočnimi – in destruktivnimi – mutantskimi “talenti” (če hoče, lahko požre radioaktivni sunek sonca!), da je ne more obvladovati niti sam profesor Xavier (James McAvoy), globalni “mentor” hipernadarjene mladine (ne more več “penetrirati” v njene misli, pravi, njena “mutacija je premočna”), toda še preden rečete #MeToo, že izgleda kot krčevita, jezna, agonična kopija Stotnice Marvel (“Nimate pojma, kdo sem!”), le da je ne terorizira – in obenem zapeljuje – intergalaktični hudič (Talos, heh), temveč intergalaktična hudičevka, alias Vuk (Jessica Chastain), ki ji – tako kot nam – ni jasno, zakaj s svojo vojsko napade Zemljo, zakaj se vsi igralci – od Jennifer Lawrence (Mystique) do Michaela Fassbenderja (Magneto) – ob tem tako dolgočasijo in zakaj je ta film – lenobna, brezoblična, onemogla, razdišana, telenovelistična alegorija neokolonialne “pravičnosti”, ženskega opolnomočenja in strahu pred neobvladljivimi, feminističnimi, “premutiranimi” ženskami – stal 200 milijonov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.