Damjana Kolar

9. 7. 2019  |  Kultura

Sintetizirani artefakti sodobne civilizacije

Razstava dveh umetnikov, ki ju povezuje eksperimentalna narava in raziskovalna radovednost

Boštjan Drinovec: Mislec (2019)

Boštjan Drinovec: Mislec (2019)

V ljubljanski Galeriji DLUL je do 4. avgusta v okviru razstavnega cikla Inside Out, ki ga letos prirejajo že šestič, na ogled razstava Boštjana Drinovca in Uroša Potočnika z naslovom Misleci, moduli in algoritmi. Njuno umetniško prakso povezuje eksperimentalna narava in raziskovalna radovednost, s katerima se lotevata iracionalnosti in bizarnosti misleče, na videz razumu podrejene družbe. Kuratorka razstave je dr. Nadja Gnamuš.

Po besedah kuratorke so njuni projekti različni in nepredvidljivi, oba pa sta pripadnika pred-digitalne generacije, ki ima izkušnjo tradicionalnih umetniških veščin, ročnega obvladovanja raznovrstnih materialov in tehničnih rešitev, hkrati pa tehnologijo uporabljata kot orodje in vsebinski okvir, znotraj katerega razmišljata o njenih učinkih na družbeno življenje. Njuni projekti so oblike družbene refleksije, ki je implicitna in vključena v označevalne potenciale forme in ustvarjalne postopke. Gre za umetnost kombiniranja, ki nastaja s kreativno uporabo tehnik in materialov. Oba izumljata nove forme iz recikliranih podob in kulturnih znakov, iz katerih sestavita sintetizirane artefakte sodobne civilizacije.

Boštjan Drinovec kombinira tradicionalno kiparsko znanje z zvočnimi, kinetičnimi in mehansko vodenimi skulpturami, ki izhajajo iz njegovega zanimanja za robotiko in umetne organizme. Kovinski nosilci, jeklo, cevi, pleksi, karton, računalniška vezja in drugi vsakdanji elementi tehnične družbe so v povezavi z organskimi oblikami, "drevesnimi delci", umetnim rastlinjem in DNK vijačnico skorajda simptomatične strukture, ki označujejo novo hibridno vrsto, ki je zrasla v okolju "tehnološke narave," v katerem so preoblikovana razmerja med organskim, anorganskim in tehnološkim. V ta kontekst sodi tudi skulptura misleca, ki se z okorno, a prepoznavno držo opira na dlan in počiva na lastni, predimenzionirani lego glavi. Gre za duhovito parafrazo Rodinove ikonične podobe mislečega človeka, ki so ga med drugim razlagali tudi kot prispodobo filozofije. Ni naključje, da je Drinovec izbral lego figuro, ki velja za eno izmed najbolj popularnih igrač moderne dobe. Pri Mislecu sta glava in telo razdvojena, misleči um je raztelešen in samozadosten, kakor da je med vedenjem in zavedanjem prišlo do kratkega stika. Skeletno transparentno ogrodje je dobesedno »prazna forma«, ki namiguje, da je res cogitans zagozdena v praznem teku, samo-namenska in brez praktičnega učinka, toda, kot komentira Drinovec, z nasmehom na obrazu.  

Slike, kolaži in objekti Uroša Potočnika so večplastno zastavljene refleksije družbene realnosti, s katerimi se skozi različne likovne reinterpretacije loteva družbenih nepravilnosti in problematik, od modernega suženjstva, prekarnega dela, potrošništva, umetne inteligence do družbenega razslojevanja. Tako se na njegovih kolažih med pretehtano urejenimi barvnimi ploskvami, ki še najbolj spominjajo na abstrakcije Ellswortha Kellyja in na modernistično oblikovanje iz 70. let, skriva hierarhična družbena piramida. Tudi serija Spreminjanje barve, ki že z naslovom odpira širok spekter referenc in aluzij, temelji na pregledni geometrijski formi. Njena barvna in organizacijska shema nista rezultat avtonomne likovno idejne forme, temveč izhajata iz funkcionalne oglaševalske estetike – iz analize reklamnih letakov, ki jo je avtor izvedel s pomočjo računalniškega algoritma.

Boštjan Drinovec je akademski kipar in magister umetnosti, ki od leta 2008 predava kiparstvo na ALUO v Ljubljani. Je ustvarjalec AKC Metelkove mesta in soavtor njegove javne podobe. Med drugim je dobitnik nagrade Majskega salona leta 2015 in II. nagrade na natečaju za postavitev spomenika Jerneju Kopitarju (skupaj s Špelo Kuhar, Robertom Potokarjem in Jasno Andrič).

Uroš Potočnik je leta 1994 v Šolskem centru Rogaška Slatina zaključil smer steklarski tehnik. Leta 2006 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost, smer slikarstvo, dve leti kasnejepa  je tam tudi magistriral. Je prejemnik nagrade ALUO za izjemne študijske dosežke (2005), študentske Prešernove nagrade za slikarstvo (2006) in Jakopičevega priznanja (2015). 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.