Damjana Kolar

12. 8. 2019  |  Kultura

Tarantinovo ljubezensko pismo

Najnovejši film Quentina Tarantina je poklon zadnjim trenutkom hollywoodske zlate dobe in njegovo najbolj osebno delo doslej

Eden najtežje pričakovanih filmov festivala v Cannesu, kriminalna drama Bilo je nekoč ... v Hollywoodu ameriškega režiserja in scenarista Quentina Tarantina, bo od 15. avgusta na ogled tudi v naših kinematografih. Gre za zgodbo o nekdanjem zvezdniku televizijskih vesternov in njegovem dolgoletnem dvojniku, ki se v času umorov zloglasnega serijskega morilca Charlesa Mansona in vladavine terorja Helterja Skelterja leta 1969 v Los Angelesu odpravita na pot, da bi se uveljavila v filmski industriji.

Tarantinov film je prava hollywoodska zgodba, ki pripoveduje o igralcu in njegovem kaskaderskem dvojniku, ki se odpravita na pot, da bi našla svoje mesto pod soncem v neizprosni filmski industriji. Njuno potovanje se odvija ob vrhuncu hipijevskega Hollywooda davnega leta 1969. Glavna junaka filma, Rick Dalton (Leonardo DiCaprio), nekdanja zvezda kavbojske TV-serije, in njegov dolgoletni dvojnik Cliff Booth (Brad Pitt), se v obdobju zadnjih vzdihljajev zlatega Hollywooda borita za uspeh v svetovni prestolnici filmske industrije, ki je sploh ne prepoznata več. Toda Rick ima slavno sosedo, Sharon Tate (Margot Robbie).

Bilo je nekoč ... v Hollywoodu je deveti film Quentina Tarantina, ki je znan po številnih nepozabnih uspešnicah, kot so Šund, Jackie Brown, Ubila bom Billa, Stekli psi, Smrtno varen, Neslavne barabe, Django brez okovov, Osovraženih osem. Scenarij za ta film ustvarjal kar pet let, nazadnje pa je celo potegnil nekaj vzporednic s kultnim Šundom.

Quentin Tarantino je dan pred svetovno premiero v Cannesu na Twitterju in Instagramu objavil naslednji poziv: "Rad imam film. Tudi vi ga imate radi. To je popotovanje, na katerem prvič odkrivaš neko zgodbo. Igralci in ostala ekipa so trdo delali, da bi ustvarili nekaj izvirnega. Zato vas prosim, da se izognete razkrivanju česarkoli, kar bi kasnejšim gledalcem zgodbo onemogočilo doživeti na enak način."

"S tem filmom sem se bolj kot s katerim koli drugim približal Šundu. To je po vsej verjetnosti moje najbolj osebno delo. Zame so to nekakšni spomini. Alfonso Cuarón je imel Romo in Ciudad de México leta 1970. Jaz sem imel Los Angeles in leto 1969. To sem jaz. To je leto, ki me je izoblikovalo. Takrat sem bil star šest let. To je moj svet. In film je moje ljubezensko pismo Los Angelesu," je zapisal režiser.

WhYH1JeWOfY

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.