Ruski pes

V Mariboru se predstavlja Oleg Kulik, ki sodi med najpomembnejše vzhodnoevropske umetnike na prelomu iz 20. v 21. stoletje

V mariborskem razstavišču KIBLA Portal je do 7. septembra na ogled pregledna razstava kontroverznega ruskega umetnika Olega Kulika z naslovom Zlato runo, ki je nastala ob zaključku enomesečne umetniške rezidence v okviru mednarodnega projekta Tvegaj spremembo (2016—2020). Razstava, ki jo je pripravilo mariborsko Društvo za sodobno umetnost X-OP, zajema umetnikov opus od začetka 90. let do danes, obenem pa predstavlja nova dela, nastala v produkciji KID KIBLA v času umetnikovega bivanja v Mariboru (Zlato runo, Opazovalec, Imperij) ter delo Merry-Go-Round, ki je nastalo letos v produkciji MSUV – Muzeja za sodobno umetnost Vojvodine v Novem Sadu. 

Oleg Kulik ali ruski pes, kakor ga je poimenovala Renata Salecl, je človek akcije – sprva eksplicitni zagovornik primitivne ekologije in zoofrenije, ki temelji na radikalnem šokiranju gledalca (Nori pes/1994, Pasja hiša/1996, Ugriznem Ameriko in Amerika ugrizne mene/1997, Globoko v Rusijo/1997, Družina prihodnosti/1997, Ruski mrk/1999). Umetnik opisuje dialog znotraj svoje prakse kot "zavesten izpad iz človeškega horizonta", zaradi katerega se postavi na vse štiri. Njegov namen je opisati to, kar vidi, kot krizo sodobne kulture, kot rezultat pretirano sofisticiranega jezika kulture, ki gradi zidove med posamezniki.

Na skupinski razstavi Interpol v Stockholmu leta 1996 je v galeriji izvedel performans, med katerim je bil priklenjen z verigo poleg napisa "pozor, hud pes". Škandal mednarodnih razsežnosti je nastal po tem, ko je napadel ne le posameznike, ki so se odločili, da napis ignorirajo, in enega od teh ugriznil; spravil se je tudi na druga razstavljena umetniška dela in pri tem delno uničil nekatera izmed njih. Kulik je bil prepričan, da je bilo to opravičljivo dejanje, saj je bil njegov performans opremljen z opozorilnim napisom, ki ga ljudje zavestno niso hoteli upoštevati, in to utemeljil s pojasnilom, da je bil njegov namen razkriti svoje občutke tesnobe ob kulturni krizi, skozi nasilno jezo psa.

Kulik v svojem ustvarjalnem opusu uporablja različne vizualne medije - od performansa, fotografije, filma, slike, kipa - do umetniške namestitve. Ob fotografski in video dokumentaciji njegovih glavnih performansov, bo na razstavi predstavljena tudi filmska umetniška produkcija ter osrednje delo Zlato runo, v katerem se sklop ducatov figur sooča s samim hudičem, rogatim parkljem, obešenim na odrto kožo.

Oleg Kulik se je rodil v Kijevu, kjer je leta 1979 zaključil Umetniško šolo, leta 1982 pa je diplomiral na Višji šoli za geologijo in zemljemerstvo. Med letoma 1990 in 1993 je bil umetniški vodja Galerije Regina v Moskvi, kjer je z nekonvencionalnimi razstavami in pristopi takoj vzbudil pozornost javnosti. Sam meni, da je njegov največji kuratorski podvig razstava Leopards Bursting into a Temple (Vdor leopardov v tempelj) Anatolija Osmolovskega leta 1992. Na razstavi sta bili v tesnem prostoru dve goli osebi, okoli njiju pa so se sprehajali leopardi. Poleg številnih mednarodnih nagrad je Oleg Kulik prejel tudi medaljo "Zaslužni/The Worthy" ruske Akademije za umetnost, ter francosko odlikovanje "Vitez reda umetnosti in leposlovja/Officier de l’Ordre des Arts et des Lettres". Razstavljal je na najpomembnejših bienalnih svetovnih razstavah sodobne umetnosti, kot so Manifesta I (1996), Bienale v Sao Paolu (1997), Beneški bienale (1997, 2001, 2003, 2005, 2011), Bienale v Moskvi (2005, 2007, 2009), Bienale v Kijevu (2012).