Damjana Kolar

 |  Kultura

V Ljubljani muzikala po delih Puškina in Bulgakova

V Sloveniji bo prvič gostovalo Gledališče LDM Novaya Scena iz Sankt Peterburga z muzikaloma Onjeginov demon ter Mojster in Margareta

Onjeginov demon

Onjeginov demon

V okviru 67. Ljubljana Festivala bosta naslednji teden v Križankah na ogled dva ruska muzikala v izvedbi Gledališča LDM Novaya Scena iz Sankt Peterburga, ki sta nastala po literarni predlogi: Onjeginov demon po motivih Puškinovega romana v verzih Jevgenij Onjegin (19. in 20. avgusta) ter Mojster in Margareta po istoimenskem fantazijsko-satiričnem romanu Mihaila Bulgakova (22. in 23. avgusta).

Onjeginov demon črpa snov iz enega najbolj znanih del svetovne literature iz leta 1833, ki je bilo že leta 1879 uprizorjeno kot istoimenska opera Petra Iljiča Čajkovskega. Tokratna uprizoritev bo predstavila malce drugačen pogled na zgodbo zdolgočasenega mladeniča, ki z egoističnimi in nespametnimi odločitvami zagreni življenje sebi in svojim bližnjim. Muzikal se začne v psihiatrični bolnišnici, kjer Onjegin preživlja svoja zadnja leta in podoživlja spomine na mladost, ob tem pa se pred njim pojavi demon. Onjegin ga krivi za svojo preteklost, zato mu demon pokaže, kako ga je vodil skozi življenje in mu ga olajšal, ter prikaže posledice, ki so jih imele Onjeginove odločitve. Muzikal združuje tradicijo ruskega gledališča s standardi Broadwaya, izvedbo pa dodatno popestri sodoben pristop, ki vključuje vrtljiv oder, projekcije in 3D-videovsebine, del dogajanja pa poteka v avditoriju med gledalci.

Ruski roman Mojster in Margareta velja za literarno mojstrovino 20. stoletja. Mihail Bulgakov ga je začel pisati leta 1928, toda izida svojega dela ni dočakal, saj je sovjetski komunistični režim izid knjige dovolil šele leta 1966. Delo Mojster in Margareta je prežeto s filozofskimi mislimi, ki se zelo poglobljeno ukvarjajo z vprašanji dobrega in zla ter tudi z nasprotjem med umetnostjo in stvarnostjo. Roman je bil večkrat uprizorjen tako v lutkovnih in dramskih gledališčih, tokrat pa bo na ogled v obliki muzikala, ki se je je prvi lotil sloviti Andrew Lloyd Webber, a je zahtevni projekt po enem letu opustil.

Ruski umetniki so ustvarili spektakularno predstavo, ki s 3D-scenografijo, aroma učinki in dramatičnim vzdušjem potegne gledalca prav v središče dogajanja. Diabolično noto predstave poudarja angažma šestih skladateljev, šestih libretistov, 66 igralcev in 666 kostumov. Sodelujočim je uspelo ustvariti preplet fantazije in resničnosti, ki s pomočjo naprednih tehnoloških rešitev popelje gledalca skozi labirint človeških strasti in ob tem razkriva nekatere skrite pomene velikega romana.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.