13. 9. 2019 | Mladina 37 | Kultura
O upu in brezupu. In o vsem, kar je vmes.
Prodorni režiser Divjak v novi predstavi razmišlja o tem, zakaj postanejo mladi le »ujetniki« svojega življenja, ne pa njegovi akterji
Fotografija z vaje za predstavo 7 dni, na kateri so režiser Žiga Divjak in nastopajoči: Matej Puc, Mojca Funkl, Iztok Drabik Jug, Ajda Smrekar, Jette Ostan Vejrup, Lotos Vincenc Šparovec.
© Peter Giodani
Žiga Divjak, 27-letni gledališki režiser, se je v zadnjih letih v slovenskem gledališkem prostoru uveljavil kot avtor premišljeno zasnovanih družbeno angažiranih predstav, kajti usode, skrbi in strahove »ponižanih in razžaljenih« namreč tematizira z zavedanjem, da smo zaradi zakonitosti delovanja zdajšnjega globalnega sistema »vsi v istem čolnu«. Tudi zato v predstavah ne moralizira, ne trka na vest, temveč »dokumentaristično« postavlja na oder zgodbe ljudi, da bi v gledalcih ozavestil misel, da »kot družba obstanemo le, če bomo problem drugega razumeli kot svoj lastni problem«, je dejal lani v pogovoru za Mladino.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.