Damjana Kolar

 |  Kultura

Globalna stanovanjska kriza

Dokumentarec o tem, zakaj si kar naenkrat ne moremo več privoščiti življenja v lastnem mestu

V ljubljanskem Kinodvoru bo 8. oktobra ob 20.30 premiera dokumentarnega filma Pritisk, ki prinaša pronicljiv uvid v mehanizem globalne stanovanjske krize in odgovarja na vprašanje, zakaj si kar naenkrat ne moremo več privoščiti življenja v lastnem mestu, kdo našim skupnostim krade dušo in kaj lahko storimo, da si mesto priborimo nazaj. Po projekciji bo sledil pogovor z režiserjem Frederikom Gerttenom preko Skypa.

Na začetku filma lastnik kavarne v Torontu pove, da je najhujša stvar, ki lahko doleti tvojo sosesko, odprtje trgovine z vintage oblačili. Kmalu bodo sledili trendovske restavracije in bari, nato bodo ulice preplavili turisti. Vsako drugo stanovanje bo na Airbnbju, in še preden se boš zavedel, bo tvoja soseska podlegla gentrifikaciji. Investitorjev ne zanimajo ljudje, ki prebivajo v njihovih močno precenjenih stanovanjih, še manj pa se zmenijo za vplive svojih investicij na urbano okolje. Njihova glavna (ali pa edina) skrb je tržna vrednost nepremičnine. Ti anonimni lastniki stanovanj, ki najpogosteje ostajajo prazna, naglo spreminjajo naša mesta v kraje, kjer ni mogoče živeti.

"V moji barviti, priseljenski četrti v Malmöju na Švedskem je bilo od nekdaj slišati besedo gentrifikacija. Pred dvajsetimi leti sem ustanovil skupino, ki je hotela novo in boljšo šolo, varnejše ulice, nič več kriminala, nič injekcijskih igel na otroških igriščih. Kmalu sem ugotovil, da so naša prizadevanja spodbujala gentrifikacijo. Ko smo se mi, skupina uspešnih družin, odločili ostati, so se cene nepremičnin dvignile. Kljub temu hočem verjeti, da so ljudje, ki bi radi naredili svoj del mesta boljši in varnejši, pozitivna sila v družbi. Pritisk govori o mestih, ki ne delujejo več v korist svojih prebivalcev. Mesta postajajo vse bolj podobna letališčem. Trgovska ponudba nima lokalnega značaja. Rojeva se nov tip mesta, ki ubija staro mesto. Mesto je vse manj v lasti meščanov", je zapisal režiser.

Fredrik Gertten je sprva delal kot tuji dopisnik in kolumnist za različne medije v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki in Evropi. Zadnjih nekaj let dela kot režiser in producent. Zanimanje mednarodne javnosti je vzbudil z dokumentarcem Bananas!* (2009) o boju nikaragovskih sadjarjev proti mednarodni korporaciji Dole,, ki je režiserju grozila s tožbo, kar je Gertten kasneje prikazal v filmu Na bananinem olupku (2012). Na slovenski televiziji smo si lahko ogledali njegov film o problematiki prometne zasičenosti mest Kolesa in avtomobili, skupaj na cesti (2015), na festivalu v Kranjski gori pa biografski dokumentarec o nogometašu Zlatanu Ibrahimoviću Postati Zlatan (2016). Leta 2017 je za svoje delo na področju dokumentaristike prejel častni doktorat Fakultete za kulturne in družbene študije Univerze v Malmöju.

9oBlrx029kQ

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.