Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Kultura

Gregor Božič, filmski režiser: Ni mogoče zanikati, da je na italijanski strani fašizem še prisoten

Intervju z režiserjem filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov, upom slovenske kinematografije

Prizor iz filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov, v katerem domačini igrajo na Primorskem priljubljeno igro moro.

Prizor iz filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov, v katerem domačini igrajo na Primorskem priljubljeno igro moro.
© Zavod Nosorogi

Letos je leto Gregorja Božiča. Film Zgodbe iz kostanjevih gozdov, ki ga je soustvaril s scenaristko in producentko Marino Gumzi, je bil v sekciji prvencev premierno predvajan na uglednem filmskem festivalu v Torontu. Mednarodni kritiki so ga označili za »izjemno poetično delo«, 35-letnega režiserja iz Nove Gorice pa poimenovali »up slovenske kinematografije« in »ustvarjalca, na katerega je treba biti v prihodnje pozoren«. Zgodbe so septembra slavile tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Prejele so 21 vesen, bile so tudi najboljši film po izbiri občinstva. Poleg tega je Božič kot direktor fotografije sodeloval pri filmu Matjaža Ivanišina Oroslan, ki je julija doživel premiero na slovitem festivalu v Locarnu v Švici.

Gregor Božič je režiser z izdelano vizijo avtorskega filma, ta vključuje tudi vpetost v sodobno svetovno kinematografijo in svež, z zgodovino slovenskega filma neobremenjen pogled na film kot medij ustvarjanja. Po študiju režije na ljubljanski AGRFT se je podiplomsko izpopolnjeval v Berlinu, tam je živel osem let, minuli ponedeljek pa se je že odpravil na dodatno izobraževanje v Lille. Pred nekaj leti se je napotil v Benečijo, po dolgem in počez prepotoval tamkajšnje skorajda pozabljene vasi in se v pogovorih z domačini seznanil tudi s težkim življenjem njihovih prednikov. In naredil film.

Snov za Zgodbe iz kostanjevih gozdov ste črpali iz popotovanj po Benečiji. Kakšen svet je to? Kako ste ga spoznavali?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.