Damjana Kolar

23. 10. 2019  |  Kultura

Razmerje med izbranim predmetom, fotografsko podobo in prostorom

Najnovejši projekt umetnika Jake Babnika izhaja iz mita o mladem kiparju Pigmalionu in Galateji iz Ovidovih Metamorfoz

Košček berlinskega zidu

Košček berlinskega zidu

V Galeriji Jakopič v Ljubljani je od 22. oktobra 2019 do 26. januarja 2020 na ogled razstava Jake Babnika z naslovom Pigmalion, ki poskuša tako na vsebinski kot na formalni ravni spodbuditi razmislek o razmerju, ki vselej nastaja med izbranim predmetom, fotografsko podobo in prostorom. Vsak izmed predstavljenih predmetov oziroma fotografij nosi zelo specifično simbolno vrednost, ki jo je mogoče prepoznati izključno v odnosu do njegovega konteksta; najsi gre za Tacitovo Germanijo, votivne podobe iz cerkve Matere božje na Brinjevi gori, zlato olimpijsko kolajno Tine Maze, silikonski prsni vsadek, referendumsko volilno skrinjico iz leta 1990 ali delček berlinskega zidu. Kustos razstave: Tevž Logar

Mit o mladem kiparju Pigmalionu in Galateji iz Ovidovih Metamorfoz, je mogoče razumeti kot simbolno os najnovejšega razstavnega projekta umetnika Jake Babnika. Univerzalne družbene teme, obravnavane v mitu, so vsekakor ustrezne za različne načine obdelav, ki jih je bil deležen skozi literaturo, slikarstvo, kiparstvo in popularno kulturo. Razstavni projekt ni direktna apropriacija mita, temveč služi le kot "ozadje", ki poskuša tako na vsebinski kot na formalni ravni spodbuditi razmislek o razmerju, ki vselej nastaja med izbranim predmetom, fotografsko podobo in prostorom.

Pigmalion, postavitev razstave

Pigmalion, postavitev razstave

"Na ta način Babnik ne obravnava izključno fizične pojavnosti predmeta, temveč predvsem njegovo simbolno vrednost, ki je »vpisana« vanj zaradi uveljavljenih družbenih kanonov. Predstavljeni predmeti in fotografije poleg svoje likovne vrednosti v prvi vrsti reprezentirajo različna časovna obdobja, različne geopolitične prostore, različne družbene strukture in razmerja moči, ki se vzpostavljajo med njimi. Babnik vseskozi vzpostavlja razmerje med tistim, čemur je gledalec priča na likovni ravni, in simbolnim pomenom predmeta. Rdeča nit predstavljenih predmetov in fotografskih podob torej ni tematski koncept razstave, ne njen formalni vidik, temveč to, da vsak izmed predstavljenih predmetov bodisi s svojo likovno bodisi s simbolno vrednostjo izraža element stanja popolne zadovoljitve, to pa je vselej mogoče prepoznati izključno v odnosu do gledalčeve oziroma kolektivne družbene izkušnje tega istega predmeta", je zapisal kustos Tevž Logar.

Jaka Babnik je diplomiral iz sociologije kulture in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med letoma 1998 in 2006 je delal kot fotograf in urednik fotografije pri skejterski reviji Pendrek. Kot avtor in režiser se je podpisal pod več odmevnih slovenskih skejterskih filmov, kot sta Damage (2002) in Listen to Srečna Mladina (2006). Leta 2006 je bil med soustanovitelji transbalkanskega street magazina Kontejner, ki ga je urejal do leta 2009. Leta 2007 se je preusmeril v bolj raznolike fotografske žanre; postal je profesionalni fotograf in delal predvsem z različnimi ustanovami, pa tudi s posameznimi umetniki. Začel se je tudi intenzivneje ukvarjati s fotografijo kot umetniško obliko. Leta 2009 je objavil in razstavil serijo fotografij z naslovom We are dogs!, za katero je prejel drugo nagrado na natečaju revije Emzin za fotografijo leta 2010. Med letoma 2012 in 2014 je ustvarjal serijo z naslovom Jebodrom, med letoma 2015 in 2017 pa se je ukvarjal z dvema različnima projektoma, Holy Land in Heroes of my Time, v katerih je s pomočjo fotografije raziskoval utišane zgodovinske pojave in dogodke. Babnik je poleg umetniškega in fotografskega udejstvovanja tudi soustanovitelj in solastnik založbe Rostfrei Publishing. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.