Kralji in kraljice

Prejšnji teden se je začelo sojenje vpletenim v domnevno milijonsko zavarovalniško prevaro. Ženska naj bi si v dogovoru s partnerjem s cirkularno žago namenoma odrezala roko. Véliki misterij, o katerem si lahko glede na poročanje v informativnih oddajah belimo glavo te dni, je menda, kaj pomeni, da je imel en dan na sodišču on pulover z napisom Kralj, drug dan pa ona enak pulover z napisom Kraljica. Po zaslugi takšnega fokusa osrednjih informativnih oddaj se svet lahko vrti, ne da bi pod Alpami kaj prida vedeli o njem. Zato je bilo osvežujoče gledati petkove Odmeve, v katerih so bolj kot običajno poskrbeli za širitev obzorij. Obširno so se lotili prispevka o nemirih v Kataloniji, kjer se je tokrat na ulicah Barcelone zbralo okoli pol milijona protestnikov zaradi sodbe španskega sodišča politikom, ki so pred dvema letoma organizirali referendum o neodvisnosti Katalonije. A smo v sklopu ilustracije razmer med ognjem, dimom in pendreki slišali in videli tudi izjavo o pretresljivi izkušnji irske turistke Deirdre Hickley, ki si zaradi protestov ni mogla ogledati cerkve Sagrada Familia (»morala bom priti še enkrat,« je skrušeno ugotovila).

Na TV Slovenija so očitno presodili, da prispevku takšne dodatne teže kot ta informacija ne bi dal posnetek izjave slovenskega odbora za podporo zapornikom v Španiji. Slednjega je ravno v petek ustanovilo 41 slovenskih javnih osebnosti, med njimi nekdanji predsednik Milan Kučan, Spomenka Hribar, Rudi Rizman in Ivo Vajgl. Njihova stališča, med drugim, da je odločitev španskega sodišča nesprejemljiva, saj da spodkopava temelje Evropske unije, je povzel kar voditelj Igor E. Bergant. V studiu je Bergant nato kot poznavalca Katalonije gostil tržaškega novinarja in publicista Bojana Brezigarja. Ta je med drugim pojasnil, da se slovenski politiki ne bi bilo treba odzivati tako »blago«, kot se je slovenski zunanji minister (Cerar je zadevo označil za notranje vprašanje članice Evropske unije).

A o legitimnosti stališč omenjenega odbora ga Bergant kljub temu ni povprašal. Škoda, saj bi Slovenija lahko kdaj izkoristila priložnost, da zavzame tudi kakšno bolj načelno stališče – ali vsaj, kot je napeljal Brezigar, da ne zavzame najbolj konformističnega. In danes se zdi, da je lahko na meji sprejemljivega že stališče odbora, da je nesprejemljivo, da so na območju Evropske unije politični zaporniki. V Odmevih so se nato posvetili tudi spopadom v Siriji. Ker je ta kriza neposredna posledica umika ameriške vojske, je najprej iz Washingtona poročal dopisnik Andrej Stopar, kar je vsekakor dobrodošlo, zatem pa smo bili sploh navdušeni nad nacionalko. »Velika primerjalna poročevalska prednost Televizije Slovenija je seveda to, da imamo našega človeka na kraju dogajanja, se pravi ob turško-sirski meji,« je povedal Bergant. Kolegico Karmen W. Švegl je pozdravil v Akçakalu, od koder nam je orisala tamkajšnje razmere. Prav lepo je bilo gledati informativno oddajo z novinarji in gosti, ki se spoznajo na svet in ga znajo tudi po domače razlagati. In to ne z za lase privlečenim iskanjem najmanjšega skupnega imenovalca, temveč s spoštovanjem do gledalcev, celo tako, da razlagajo tujo državo prek leposlovja, kot je z referenco na knjigo Georgea Orwella Poklon Kataloniji storil Brezigar. Ko bi le imeli še toliko poguma, da to nadaljujejo – in razširijo še v svoje druge programe.