Damjana Kolar

5. 11. 2019  |  Kultura

Družba brez dela in avtomatizacija

Celoletni projekt Zavoda Aksioma, ki se osredotoča na družbo brez dela, spletno delo, umetno inteligenco in avtomatizacijo

Danilo Correale: Sanjarjenje – o osvoboditvi od dela, 2017

Danilo Correale: Sanjarjenje – o osvoboditvi od dela, 2017

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru bodo, 7. novembra ob 18.00 odprli skupinsko razstavo Hiperzaposlovanje, ki je uvod v celoletni istoimenski projekt Zavoda Aksioma, ki traja od novembra 2019 do novembra 2020 in se osredotoča na družbo brez dela, spletno delo, umetno inteligenco in avtomatizacijo. Kurirata ga Domenico Quaranta in Janez Janša, odvijal pa se bo na več lokacijah po Ljubljani. Na razstavi sodelujejo: Danilo Correale, Elisa Giardina Papa, Sanela Jahić, Silvio Lorusso, Jonas Lund, Michael Mandiberg, Sebastian Schmieg, Guido Segni.

Kot uvod v projekt Hiperzaposlovanje bo v TAM-TAMovi Ulični galeriji na ogled razstava Saša Sedlačka "Zaposlen z nedelom" ter performans in razstava "Om za kovanec", ki bosta lansirala platformo Oblomo, ki bo s pomočjo tehnologije veriženja blokov spremenila nedelo v vrednost. Na platformi bodo uporabniki kovali kriptovaluto oblomo tako, da bodo mirovali, sedeli, meditirali ali ležali pred svojimi napravami, s katerih jih bo opazoval program za strojno učenje. V performansu trije mirujoči "rudarji" pred občinstvom v živo izvajajo meditacijsko mantro om. Pri tem jih nadzoruje program za strojno učenje in njihovo meditacijo zapisuje v verigo blokov. 

Delo – eden od odločujočih vidikov naših kapitalističnih družb – je tudi ena od strani sodobnega življenja, na katero so tehnološke inovacije in nastop postfordizma močneje vplivali. Čeprav je naraščajoča avtomatizacija dejansko povzročila izginotje veliko oblik človeškega dela, pa v nasprotju z napovedmi številnih dela ni odpravila. Namesto tega je skupaj z drugimi inovacijami, kot je vzpon kulture naprav in družabnih omrežij, vodila k njegovi fragmentaciji v mnoštvo mikrodel in njegovi infiltraciji v vsak trenutek življenja.

Hiperzaposlovanje je skupinska razstava, ki jo kurira Domenico Quaranta, ki te in druge razsežnosti tega, kar je delo postalo, raziskuje v delih osmih mednarodnih umetnikov, ki se osredotočajo na teme, kot so avtomatizacija in ekonomija na poziv, konec prostega časa, aplikacije za samopomoč, utrujenost zaradi družabnih omrežij in kvantifikacija.

V instalaciji "Sanjarjenje – o osvoboditvi od dela, 2017" Danilo Correale sodeluje z newyorškim hipnoterapevtom pri pisanju dveh scenarijev za vodeno hipnozo, katerih cilj je sprostiti telo in duha v pripravi na družbo brez dela. "Delo spanja, 2017" Elise Giardine Papa je serija kratkih videoodlomkov, ki se humorno navezujejo na aplikacije za samopomoč, ki ponazarjajo, kako tehnologijo uporabljamo, da bi človeške spalne navade uravnavali po ritmih širšega sistema, ki vključuje tako ljudi kot neljudi.

V "Delati zginotje delanja (2018–2019)" slovenska umetnica Sanela Jahić predstavlja ambiciozno raziskavo v teku, v temelju katere je programiranje napovednega algoritma, ki naj bi namesto nje zasnoval umetniška dela. Delo "Ne bi morali delati?, 2016" Silvia Lorussa je bilo prvotno predstavljeno kot serija nalepk, ki naj bi jih postavili v katerokoli prostočasno okolje in ironično povzema shizofren odnos "uporabnika tehnologije" do dela in prostega časa.

"Govori z mano, 2017–2019" Jonasa Lunda, leta 2017 lansiran kot spletni projekt, je pogovorni robot, ki se je učil iz vseh Lundovih spletnih pogovorov, da bi ustvaril pametno, strojno naučeno, avtomatično govorečo verzijo umetnika. V knjižni verziji, ki je bila razvita v sodelovanju s Federicom Antoninijem in bo na razstavi prikazana prvič, se tudi razkrije obrat, zaradi katerega projekt postane še bolj pomenljiv. "Kvantificirani avtoportret (enoletni performans), 2016–2017" je videoinstalacija, ki dokumentira performans Michael_a Mandiberg_a, ki je uporabil_a samosledilno tehnologijo, da je eno leto vsakih petnajst minut zajela posnetke njegovega zaslona in podobe, kar je tehnika, ki se uporablja za nadzorovanje dela v svobodnih poklicih, ter tako sledil_a svojim duševnim, fizičnim in čustvenim stanjem.

V delu "Pričakovanja in izvedbe (preživetvena ustvarjalnost), 2017–2018" je Sebastian Schmieg izkoristil pomanjkanje varnostnih ukrepov na platformi Fiverr in prenesel na tisoče videov, ki so jih za svoje stranke ustvarili delavci na poziv. Delo na dveh ravneh naslovi tudi voajerizem: po eni strani naredi vidne ljudi, ki naročajo take videe, po drugi strani pa ponudi vpogled v svet ekonomije na poziv. "Zahtevajte popolno lenobo, 2018–2023", petletni načrt in trajajoči performans o umetnosti, delu, samopreživljanju in lenobi italijanskega umetnika Guida Segnija.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.