Sklepno dejanje javne polemike?

Vodstvo SMG se je odzvalo na očitke o »spornem« poslovanju in (preveč) »aktivističnem« umetniškem vodenju gledališča

Danes dopoldne, dober teden zatem, ko je predstava Še ni naslova, ki jo je v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) ustvaril režiser Toni Janežič, prejela na Festivalu Borštnikovo srečanje priznanje za najboljšo predstavo minule sezone – torej po predstavi 6 Žige Divjaka že drugi njihov »grand prix« slovenskega gledališkega sveta zapored –, se je vodstvo SMG odzvalo na očitke enega izmed osrednjih časnikov s predstavitvijo konkretnih številk o poslovanju gledališča.

Direktor gledališča Tibor Mihelič Syed je v uvodni izjavi najprej pojasnil razloge, zakaj novinar tega časnika ni prejel odgovorov na zastavljena vprašanja umetniškemu vodji Goranu Injcu. Očitno razlog ni bil le v tem, da se Injac ni odzval zaradi novinarjevega vprašanja o tem, »zakaj v petih letih niste pripravljeni spregovoriti niti ene besede v slovenščini«, temveč je vodstvo zavrnilo sodelovanje, kar naj bi novinar v »preteklosti našo pripravljenost na argumentirano razpravo že vsaj dvakrat zlorabil«. Mihelič Syed je dejal, da nobenega argumenta, ki so mu ga posredovali ni uporabil njim v prid. Na tej osnovi so doumeli, da je »je popolnoma vseeno, kaj mu sogovorniki povemo«, saj »nima namena ne prisluhniti, kaj šele razumeti«.

Mihelič Syed je zavrnil tudi očitke (zdaj že nekdanje) strokovne komisije Ministrstva za kulturo, da naj bi z nastopom novega vodstva SMG v letu 2014 »dotlej zelo raznoliko produkcijo skoraj v celoti podredili radikalnemu političnemu angažmaju«, saj ta bojda »ne prinaša pričakovanih rezultatov«. Ta »obsodba« sicer sicer ni vsebovala konkretnih opredelitev, kaj v predstavah SMG naj bi bilo »aktivistično« in kaj »dnevnopolitično«. Toda direktor je izpostavil nekatere projekte, denimo v letošnjem maju izveden Festival performansa in delavnico Centra za politično lepoto iz marca 2018 ter program Nove pošte, ki bi jih sicer lahko kdo uvrstil med »aktivistične«, a s poudarkom, da s takšno označbo ni mogoče opredeliti njihovega običajnega »gledališkega« programa. Tudi sicer te očitno za koga »problematične« predstave tvorijo manj kot 25 odstotkov celotne produkcije SMG, kar je sicer več od povprečja vse slovenske institucionalne produkcije, kjer znaša delež takšnih predstav 8 odstotkov.

»Moja naloga kot umetniškega direktorja slovenske kulturne institucije je kritično reflektirati družbo, v kateri delujem in sodelujem, s ciljem prispevati k njenemu izboljšanju. Vse moje izjave je treba razumeti izključno v tem kontekstu.«

Goran Injac

Po njegovem mnenju je ravnanje tistih, ki si lastijo pravico do odrekanja legitimnosti praksam takšnim gledališkim praksam povsem zmotno. Ne le zato, ker so takšne predstave, ki temeljijo na politični refleksiji – poleg predstav SMG omenja denimo še predstavi Izbrisani in Teror Prešernovega gledališča Kranj ter Kralja Ubuja SNG Drame - »med najbolj nagrajevanimi, v mednarodnem okolju pa v zadnjih letih najbolj prisotnimi slovenskimi predstavami. Da niti ne govorimo o tem, da so ravno te predstave v javnem prostoru spodbudile največ strokovnih diskusij, njihov vpliv na slovensko in evropsko gledališko krajino pa bo pustil močan pečat«.

Direktor gledališča je ob očitku o prepolovitvi obiska ponovitev predstav SMG med letoma 2015 in 2018 najprej poudaril, da moramo vsi ozavestiti misel, da »gledališke paradigme potrebujejo druga drugo, in da je najslabše, če retorika oporekanja pravice do obstoja postane dominanten del javnega in političnega diskurza o umetnosti. To, da produkti ene privabijo manj, produkti druge pa več občinstva, je izziv na katerega je potrebno odgovoriti znotraj državnih strateških aktov in v kontekstu nacionalnega interesa, ne pa skozi 'prepucavanje' v medijih«.

Po njegovem je sicer ta primerjava o osipu obiska v SMG zavajajoča, izvzeta iz konteksta, saj ignorirajo podatek, da se povprečna zasedenost dvoran v tem času ni spremenila za več kot dve odstotni točki, pa tudi, da se je lastni prihodek tega gledališča v letu 2018 v primerjavi z letom 2015 povečal za skoraj 100.000 evrov, da je v tem letu gledališče pridobilo največ sponzorskih sredstev, in da je realiziralo eno večjih števil gostovanj po Sloveniji v zadnjih petnajstih letih. Izpostavljati le eno primerjavo »je približno tako, kot, če bi ameriški mediji Dončićeve rekorde interpretirali neodvisno od njegove starosti in specifik lige NBA v kateri igra«.

Sicer pa je v nadaljevanju podrobneje pojasnil razloge za – navkljub enakemu deležu obiskanosti predstav – statistično »prepolovitev« obiska ponovitev predstav med letoma 2015 in 2018. Ti zadevajo fokusiranje nekaterih predstav na njihov maksimalni izkoristek ob manjšem številu ponovitev, res pa je še, da so bili v tem letu zaradi zdravstvenih težav nekaterih igralcev bili primorani odpovedati nekatere ponovitve, k manjšemu številu odigranih predstav je prispevalo tudi močno povečano število gostovanj SMG po Sloveniji in tujini, ne nazadnje pa so se v primerjavi z letom 2013 znižala tudi sredstva ministrstva za kulturo za realizacijo programov.

»Vsi skupaj se moramo več ukvarjati z vprašanji, zakaj na prvo stran uglednega časopisa ne pridejo predlogi za izboljšave in prepotrebne spremembe, zakaj tam ni poglobljenih intervjujev z različnimi domačimi in tujimi strokovnjaki za vprašanja kulturne politike.«

Tibor Mihelič Syed

»Da, število obiskovalcev novih predstav je rahlo upadlo, a ne za polovico, temveč upoštevajoč kapaciteto predstav le za 7 odstotkov. V skupnem seštevku, pa vse predstave in dogodke Slovenskega mladinskega gledališča že zadnjih osem let obišče med 42.000 in 48.000 obiskovalcev. Ta številka se ne spreminja, kar je glede na ostrejšo profilacijo gledališča v resnici velik uspeh.«

Direktor SMG je v nadaljevanju pojasnil še nekatere finančne vidike poslovanja gledališča, zlasti tiste, ki naj bi zadevalo »sporne« ali »sumljive« finančne transakcije med SMG in Zavodom Maska v vrednosti skoraj 77 tisoč evrov, in program Nove pošte, ker naj v njem ne bi sodelovalo dovolj v SMG zaposlenih igralk in igralcev. Izpostavil je, da je bila Nova pošta v osnovi zasnovana kot »program sodelovanja z neinstitucionalnimi ustvarjalci in producenti, in je produkcijski format, ki je bil že v samem izhodišču utemeljen kot nujni poizkus odstopanja od praks, ki se v institucionalnem okvirju praviloma prakticirajo,« vendar igralci in igralke SMG sodelujejo v posameznih projektih. Finančno ovrednotena vrednost sodelovanja med SMG in Zavodom Maska pa zadeva štiriletno obdobje, na osnovi tega sodelovanja pa sta organizaciji ustvarili 5 gledaliških produkcij, med njimi je tudi Republiko Slovenijo, ki so skupaj imele že 50 ponovitev.

Sicer pa je Mihelič Syed poudaril, da se moramo – zlasti zaradi zmanjšanja finančnih sredstev vsem kulturnim programom za 30 odstotkov v primerjavi z letom 2013 - »vsi skupaj se moramo več ukvarjati z vprašanji, zakaj na prvo stran uglednega časopisa ne pridejo predlogi za izboljšave in prepotrebne spremembe, zakaj tam ni poglobljenih intervjujev z različnimi domačimi in tujimi strokovnjaki za vprašanja kulturne politike in s tem morda prispevka k preusmeritvi pozornosti na prepotrebno in angažirano razpravo o boljših pogojih ustvarjanja.«

Goran Injac pravi, da je napade na umetnike in vodstva teatrov, kakršnega izkuša kot umetniški vodja SMG, že doživel v Srbiji Slobodana Miloševića in v Poljski Jarosława Kaczyńskega. Še posebej ga skrbi, ker zdajšnji prihaja iz osrednjega slovenskega dnevnika. »To pomeni, da se določena oblika nasilja, obračunavanja s nepodobnimi zaradi njihovega porekla ali drugačne vizije dobre družbe normalizira. Resnično upam, da Slovenija ne bodo postala Orbanova Madžarska ali današnja Poljska. Jaz sem to že videl... To je tisto, kar me zares skrbi.«

Skrbi pa ga tudi početje tistih, ki njegove »izjave za medije jemljejo iz konteksta, z njimi manipulirajo, da bi jih predstavili kot protislovenske. Toda moja naloga kot umetniškega direktorja slovenske kulturne institucije je kritično reflektirati družbo, v kateri delujem in sodelujem, s ciljem prispevati k njenemu izboljšanju. Vse moje izjave je treba razumeti izključno v tem kontekstu.«