Kaj ima fotografija z magijo?

Danes se v Cankarjevem domu odpira mednarodna fotografska razstava Zajčja luknja

Kaj ima fotografija z magijo? Vse od izuma je bila fotografija – tako v smislu fotografskega posnetka kot njenega širšega družbenega aparata – vedno prežeta z vero v prodorno, skoraj čarobno moč. Od zgodnjega prepričanja v njeno zmožnost »kraje duš« do sodobnega prepričanja v njeno moč »kraje podatkov« se je naše razumevanje izvora te moči spreminjalo in razvijalo.

V preteklosti je izviralo iz dojemanja fotografije kot čarobne emanacije stvarnosti, danes pa vse bolj nastaja iz njene vpetosti v podatkovne sisteme znotraj vseprisotnega aparata družbenega nadzora. V tako različnih praksah, kot sta na primer fotoreporterstvo in spiritualistična fotografija, ji je bila zadana naloga, da lahko razkrije več kot človeški pogled, da kot puščica prestreli resničnost, da nevidno naredi vidno, odsotno prisotno, daljne bližnje ter da nas popelje onkraj omejitev človeške zaznave in onkraj fizičnih omejitev prostora in časa. Da gradi iluzorne in fantastične krajine ter hkrati razbija iluzorične predstave o svetu.

Fotografiji nikoli nismo odrekli njenih izvornih mističnih lastnosti – in tako ostaja ena izmed najbolj magičnih tehnologij današnjega časa.

Fotografija nam je dala novo razsežnost videnja in nikoli ni nehala vznemirjati našega raziskovalnega duha pri odkrivanju vsega neznanega, nevidnega, nerazumljivega, pretiranega, začaranega – čarobnosti sveta, torej.

Ta posebna moč fotografije danes še vedno vztraja, le da je njeno nekdanjo »analogno« magijo nadomestila nova, veliko bolj izmuzljiva, neobvladljiva in nedojemljiva magija algoritemskih enačb, strojnega vida, virtualne in obogatene resničnosti – magija naše distopične prihodnosti. Fotografiji nikoli nismo odrekli njenih izvornih mističnih lastnosti – in tako ostaja ena izmed najbolj magičnih tehnologij današnjega časa.

Kako sodobna fotografija odslikava realnost, bo mogoče preveriti na mednarodni fotografski razstavi Zajčja luknja, ki se danes ob 20. uri odpira v prvem preddverju Cankarjevega doma. Na ogled bo do 1. marca 2020, na njej pa se predstavljajo avtorji Marion Balac (Francija), Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger (Švica), Miha Godec & Valerie Wolf Gang (Slovenija), Simon Menner (Nemčija) in Špela Škulj (Slovenija). Razstava je nastala v sodelovanju z Zavodom Membrana in revijo Fotografija, kurirata pa jo Jasna Jernejšek in Jan Babnik.

Odprtje razstave Zajčja luknja je začetek tematskega festivala Slovenija 2050. Niz predavanj, razstav in drugih dogodkov bo ponudil razmislek o prihodnosti Slovenije, ki seveda ni mogoč brez širšega konteksta globalnega sveta.

Festival Slovenija 2050 in razstavo bosta odprla generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski in sokurator razstave Zajčja luknja Jan Babnik.