Londonska stvar
Londonska scena novega jazza na terenu ni niti približno tako enoznačna, kot namiguje naziv
The Comet Is Coming, edinstveni kolektiv vesoljsko-apokaliptičnega stila, v katerem je tudi saksofonist Shabaka Hutchings, nesporno prvo ime mlade londonske jazz scene.
Londonski in širše britanski jazz že zelo dolgo ni bil deležen tolikšne pozornosti. Zveza Londona in jazza je pravzaprav nazadnje povzročila tako huronsko medijsko mobilizacijo in odmevnost v 90. letih. Takrat je bila to scena acid jazza: scena mehke mešanice jazza, soula in klubskih zvokov, največkrat housa. Pot je vodila založba Talkin’ Loud, ključ do uspeha pa je bila, poenostavljeno povedano, močna podstat klubskega zaledja na eni strani in radijskega pop apila na drugi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
The Comet Is Coming, edinstveni kolektiv vesoljsko-apokaliptičnega stila, v katerem je tudi saksofonist Shabaka Hutchings, nesporno prvo ime mlade londonske jazz scene.
Londonski in širše britanski jazz že zelo dolgo ni bil deležen tolikšne pozornosti. Zveza Londona in jazza je pravzaprav nazadnje povzročila tako huronsko medijsko mobilizacijo in odmevnost v 90. letih. Takrat je bila to scena acid jazza: scena mehke mešanice jazza, soula in klubskih zvokov, največkrat housa. Pot je vodila založba Talkin’ Loud, ključ do uspeha pa je bila, poenostavljeno povedano, močna podstat klubskega zaledja na eni strani in radijskega pop apila na drugi.
Zdaj so se meandri izrazito slogovno in etnično razvejenega londonskega glasbenega vrveža ponovno povezali v en imenovalec. Skovanka »novi londonski jazz« in vsebine, ki jih ohlapno predstavlja, so se v zadnjih petih letih prebile na streamarske plejliste, po vsem svetu mobilizirajo občinstvo, plošče budno spremlja kritika, protagonisti scene so obvezni dodatek referenčnih festivalov: tako elektronskih kot jazzovskih in tistih največjih. Ne manjka mladega talenta. Preskok v širšo javno sfero je uspel s članki večjih medijev, nagradami, podpisi pogodb za jazzovske založbe velikanke, s kompilacijami, dokumentarci ... Jazz se je vrnil v britansko prestolnico. Le da zares ni nikamor odšel oziroma se ves čas prepleta s praksami, ki niso strogo žanrske.
Vse skupaj ne bi bilo mogoče brez močnega avtorskega pečata izvajalcev mlajše generacije, kot so Nubiya Garcia, Kamaal Williams, Ezra Collective, Moses Boyd, Sons of Kemet ... Za osišče in nesporno prvo ime scene velja saksofonist Shabaka Hutchings. Ta svoj inštrument gromko vihti v različnih postavah, bojda pa ga tudi sicer stalno nosi s seboj. Prav sodelovanje v okviru trojca The Comet Is Coming, ki te dni prihaja v Ljubljano v organizaciji festivala Druga godba, se je začelo tako: Shabaka je v neki londonski klub vstopil s svojim saksofonom, opazoval nastop Dana Leaversa in Maxa Halletta ter se jima po nekaj časa preprosto pridružil.
Trojec The Comet Is Coming je sijajen primer za tezo, da je mlada londonska scena jazzovska, ker pač potrebuje neki imenovalec, neko etiketo. The Comet Is Coming je edinstven kolektiv vesoljsko-apokaliptičnega sloga, njegovi posnetki so produkt dolgotrajnih snemanj improvizacij in potem še dolgotrajnejšega studijskega prčkanja. Klaviaturist Dan Leavers poudari, da skušajo na odru posnetke oživeti na načine, ki se ne držijo strogo izhodišča, predvsem pa »v živo vidiš superjunaka Shabako Hutchingsa divje na delu«. Glasbo ustvarjajo kolektivno: »Ne bi rekel, da gre za demokracijo, saj nikoli o ničemer ne glasujemo.« Ob vprašanju, ali se počutijo udobno v okviru naziva jazz, Dan odgovori: »Naših kompozicij se ne lotevamo, kot da smo jazzovska skupina, saj nimamo tradicionalne jazzovske strukture. Bližje smo elektronskim paradigmam, včasih celo popu.« Del londonske scene pa se včasih ne počutijo, ker preprosto nimajo vedno stika z njo. V obdobju, ko je ta dosegla svetovno prepoznavnost, je zasedba The Comet Is Coming ironično več na poti in turnejah kot pa v domačih špelunkah. Kljub vsem pomislekom se Leavers na koncu vda: »No, neke povezave seveda so, Max nam pravi, da smo spiritualni jazz z laserji.«
Za osrednji prostor scene velja Total Refreshment Centre na severu Londona. Sprva skladišče tovarne avtomobilskih menjalnikov je bilo že v 90. letih prostor glasbenih dogodkov. Trenutna ekipa ga je prevzela leta 2012 in hitro je postal skupek studiev, placev za vaje in koncertne dvorane. Gre za samoniklo pobudo, ki goji samoorganizacijske principe, produkcijska razmerja se gradijo brez šuma in institucionalne hierarhije. In je eklatanten primer, da gre za sceno, ki ni nujno jazzovska, saj je bil sprva to prostor robnih praks – največ post punka in rocka, skratka, DIY-scene – ali kot se je včasih reklo, alternative. Kar potrdi Leavers: »Tu sem imel ogromno nastopov in velik del je bil punkovski, plesen, eklektičen. Zame je zato TRC ključen prostor za vse muzike, ne samo jazz.« In povzame, zakaj je bila koncertna dvorana nekaj posebnega: »Manko profesionalnosti je prav to, zaradi česar je bil ta prostor izjemen.« Govori v pretekliku, saj je mestni svet leta 2018 dosegel, da v TRC ni več koncertov. Razlog je birokratski: hrup in neprimerne razmere.
Smo v trenutku, ki odpira dobra vprašanja: Kaj naj bi jazz pomenil leta 2020? Kako zelo so klasične institucije zastarele? Bolj specifično, vprašanje je tudi, ali gre v tem primeru res za sceno jazza, ki presega žanre, kakor o situaciji na terenu največkrat romantično poročajo? Ali ni morda točnejša manj deterministična oznaka, da gre za plodno obdobje skupnosti glasbenikov mlajše generacije, ki večinoma mimo javnega financiranja in po svojih pogojih ustvarjajo zavezništva in sceno, ki je neverjetno prepletena. Glasbeniki se izmenjujejo v različnih ustrojih, igrajo in vadijo v istih prostorih, eden drugemu snemajo in producirajo albume, pa naj gre za jazz, grime, soul, afrobeat, rock ali hard core.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.