Kako povečati število tistih, ki si ogledajo slovenske filme?

Lahko kinodvorane reši Dvorana slovenskega filma?

Slovenski filmski center sporoča, da gledanost slovenskih filmov narašča. Lani si jih je ogledalo približno 20 odstotkov gledalcev več kot leto poprej, to pa znese dobrih 160 tisoč obiskovalcev in je dobro znamenje za prihodnost. Slovenski filmski center v leto 2020 vstopa z novo strategijo za obdobje 2020–24; po njej naj bi bila v središču pozornosti »poudarjanje povečanja dostopnosti filmskih vsebin in razvoj občinstva«.

Nič čudnega torej, da se je odločil za sodelovanje z Levom Predanom Kowarskim, ki je začel razvijati zamisel o izdelavi »slovenskega imdbja«. Dostop do posodobljene podatkovne zbirke po novem ponuja Baza slovenskih filmov. Dostop do filmov pa ponuja tudi Dvorana slovenskega filma, pri kateri »sodeluje ljubljanski Kolosej, ki je največji prikazovalec filmov v glavnem mestu«.

Morda bo učinek sodelovanja med Kolosejem in Slovenskim filmskim centrom pozitiven za obe strani. Koloseju že leta ne uspeva zapolnjevati zmogljivosti dvoran. Povsem mogoče pa je tudi, da se bo trend (ne)obiskovanja Koloseja zdaj prenesel na Dvorano slovenskega filma in da ta ne bo dobila želenega občinstva. Razen če bodo vanjo uspešno vabili osnovne in srednje šole.

Koloseju že leta ne uspeva zapolnjevati zmogljivosti dvoran. Povsem mogoče pa je tudi, da se bo trend (ne)obiskovanja Koloseja zdaj prenesel na Dvorano slovenskega filma in da ta ne bo dobila želenega občinstva.

Takšen je vsaj namen. Šolske projekcije so najdonosnejši posel za distributerje in kinematografe. Prav šolske projekcije so na primer najtehtnejši razlog, zakaj sta si Košarkar naj bo 1 in 2 prislužila zlato rolo, ki jo za vsakih 25 tisoč gledalcev podeli ljubljanski Kolosej. Po kakovosti filma nista presežka domače produkcije, ki bi v kino privabila estetskih užitkov željne množice. Na srečo lahko zgodovina slovenskega filma ponudi tudi kaj kakovostnejšega. Odprtje Dvorane slovenskega filma je na primer pospremila projekcija filma Jebiga. V prihodnje bomo lahko v njej vsak dan videli vsaj en slovenski film, pri čemer si bodo prizadevali za predvajanje novih slovenskih filmov, videti pa bo mogoče tudi reprize starih. Za program bo skrbel kar Kolosej in ne Slovenski filmski center. Je pa dvorana opremljena tudi s predvajalnikom 35-milimetrskih filmskih trakov in ne le z digitalnim projektorjem, tako da obstajajo vsaj možnosti ogleda izvirnih kopij starejših filmov.

Ker številnih slovenskih filmov ni mogoče videti niti na DVD-jih, je dvorana zagotovo pomembna pridobitev. Slovenski filmski center smo povprašali, ali ima v načrtu vzpostavitev spletne platforme videa na zahtevo. Za zdaj odgovarja, da bo inovativne načine distribuiranja filmov po različnih kanalih spodbujal, vendar je njegova prednostna naloga ogled filmov v kinodvoranah. Prav veliko novosti si verjetno niti ne more privoščiti, saj letos ponovno ni dobil obljubljenega zneska 11 milijonov evrov, ki so mu ga s sklepom odbora državnega zbora za kulturo obljubili že davno. Že Nacionalni program za kulturo 2014–2017 je predvidel, da naj bi se znesek 11 milijonov evrov za področje filma dosegel do leta 2022, vendar ne kaže, da bo tako. Letos je Slovenski filmski center prejel 5.483.152 evrov.