Damjana Kolar

11. 2. 2020  |  Kultura

V Ljubljani razstava enega najbolj vplivnih fotografov našega časa

V Galeriji Fotografija bo od 11. februarja do 7. aprila na ogled razstava enega najbolj vplivnih fotografov našega časa Michaela Kenne

V Galeriji Fotografija v Ljubljani bodo 11. februarja ob 19.00 odprli razstavo Akti in pokrajine, enega najbolj vplivnih fotografov današnjega časa Michaela Kenne, ki se prvič predstavlja pri nas. Znan je predvsem po atmosferični in lirični naravi svojih črno-belih fotografij,  tokrat pa sta v kombinaciji predstavljena dva navidez nepovezana motiva - akti in pokrajine. Predstavljene fotografije druži več kot le vizualna enotnost, ki jo avtor dosega s poenotenimi formati in dosledno uporabo črno-bele, analogne tehnike. Akti in pokrajine so združeni v skupno zgodbo Kenninega subjektivnega, poetičnega in poduhovljenega pogleda na svet, ki enako lepoto išče tako v vejevju dreves, kot krivinah golih teles. Razstava je nastala v sodelovanju z Galerie Susanne Albrecht iz Berlina.

Kenna je svoje fotografije sam opisal kot "vizualne haikuje" - namesto, da bi gledalcu podal jasen in izdelan pogled na pokrajino ali prizor, mu s podobo želi le namigniti na obstoj nečesa nejasnega ali nedoumljivega. Podobe predstavljajo nekakšen pobeg pred vrvežem vsakdanjega življenja. Njegove fotografije niso prikazi nečesa, kar se nahaja pred njim, pač pa meditacije o podobi in vlogi prikazanega, ter obenem vzpostavitev dialoga s predstavljenim. Trenutki so zajeti spontano, ne da bi jih fotograf pripravil vnaprej. Z veliko mero umirjenosti in potrpežljivosti, ki iz njegovih fotografij dobesedno izžarevata, se Kenna loteva fotografiranja na svojih neskončnih sprehodih in raziskovanjih, velikokrat, tujih dežel ...

"Kenna prav s postavitvijo tako raznolikih motivov, kot so akti in pokrajine, prikazuje svoj specifični odnos do fotografiranja – ker v obeh primerih vidimo popolnoma enak pristop in celo vizualni učinek, dokaže, da ni važno, kaj se nahaja pred fotografom. Pomembno je, kako sam razume portretirano, ali bo z naravo in ljudmi zmogel vzpostaviti dialog, ter ali bo očem prikazal nevidno."

"Povezava med njegovimi akti in pokrajinami je v mehkem, liričnem vizualnem učinku, ki v veliko primerih deluje celo abstraktno. Zaobljeni vrhovi japonskih gorovij, ki se v odtenkih sive prelivajo v ozadje neba, najdejo svoj odmev v nežnih krivuljah ženskega golega telesa. Akti so umirjeni, senzualni in posneti z vsem dostojanstvom, ki je v fotografiji golega telesa velikokrat izmuzljiv pojem. Kot duhovi šinejo mimo Kenninega objektiva – kot bi beležil le bežne trenutke, ljudi, ki jih več ni. Na drugi strani pa ponudi protiutež v brezčasnosti narave, njeni trdnosti in trajnosti, ki jo zasleduje v gozdovih dreves in zasneženih vrhovih gora. Kenna prav s postavitvijo tako raznolikih motivov, kot so akti in pokrajine, prikazuje svoj specifični odnos do fotografiranja – ker v obeh primerih vidimo popolnoma enak pristop in celo vizualni učinek, dokaže, da ni važno, kaj se nahaja pred fotografom. Pomembno je, kako sam razume portretirano, ali bo z naravo in ljudmi zmogel vzpostaviti dialog, ter ali bo očem prikazal nevidno," je ob razstavi zapisala Hana Čeferin.

Michael Kenna je eden najbolj vplivnih fotografov našega časa. Njegove skrivnostne fotografije, pogosto posnete ob zori ali v nočnih urah, se osredotočajo predvsem na odnos med naravno pokrajino in strukturami, ki jih je zgradil človek. Posebej prepoznaven je po svojih fotografijah manjšega formata in natančnem, osebnem načinu razvijanja (uporablja tradicionalni, analogni fotografski pristop). Njegove osupljive, ročno razvite črno-bele fotografije, ki jih še vedno razvija sam, odražajo njegov perfekcionizem, spoštovanje do zgodovine in popolno originalnost.

V svoji 45. letni karieri je imel samostojne razstave v več kot 450 galerijah in muzejih po vsem svetu. Njegove fotografije so vključene v številne stalne zbirke institucij, kot so Bibliotheque Nationale, Pariz; Metropolitan Museum of Photography, Tokyo; Museum of Modern Art, New York; National Gallery, Washington, D.C.; Shanghai Art Museum; in Victoria and Albert Museum, London.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.