Več kot en mestni kino

Zgodba o kinematografu na ljubljanski Kolodvorski ulici 13 se je začela leta 1923, ko so tam zgradili mestni kino Ljubljanski dvor. Platno v poznosecesijski stavbi so prvič osvetlili s podobami avstrijskega zgodovinskega spektakla Mladi Medardo. Več kot deset let kasneje je prostor prevzelo železničarsko kulturno društvo Sloga in kino upravljalo do leta 1946, ko je nova oblast vse kinematografe podržavila. Ime Kino Sloga se je vseeno obdržalo do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je kino preimenoval v Kino Dvor. Leta 2002 se je Silvan Furlan, tedanji direktor Slovenske kinoteke, zavzel za prenovo in ponovno odprtje Kina Dvor. Kinematograf je bil namenjen prikazovanju sodobnega umetniškega filma vse do zaprtja šest let pozneje. Dva meseca po zaprtju je Mestna občina Ljubljana ustanovila Javni zavod Kinodvor, delovati pa je začel 1. oktobra 2008.

Občina je tedaj predvidela, da bo Kinodvor v enem letu obiskalo približno 50 tisoč gledalcev. Po besedah Metke Dariš, sedanje direktorice, so to mejo presegli že prvo leto. Lani si je Kinodvorove projekcije na primer ogledalo že 134.052 obiskovalcev. Razlog za to je bilo tudi jasno in toplo vreme, zaradi katerega jim je samo na prizorišču na Ljubljanskem gradu uspelo našteti skupno 16.700 gledalcev. Poleg kinematografskih projekcij so v njihovi ponudbi še programi filmske vzgoje za mlade, projekcije za matere na porodniškem dopustu, program za upokojence, delavnice, seminarji in še kaj. Kinodvor je prizorišče 13 filmskih festivalov na leto, zaradi prostorske stiske pa se je moral nekaterim sodelovanjem že odpovedati. Zaradi prevelike zasedenosti večje dvorane s 188 sedeži in male z 20 sedeži dvoran za zdaj ne more ponujati v najem. To težavo je vodstvo predstavilo občini: »V Kinodvoru je zaradi omejenosti na eno veliko dvorano onemogočeno izvajanje spremljevalnih dejavnosti (predavanja, tematske predstavitve …), daljše prikazovanje posameznih filmov, prikazovanje več filmov hkrati, zato se filmi prikazujejo z zamikom, se predčasno umikajo s programa, čeprav so še vedno obiskani.«

Mestna občina Ljubljana, ustanoviteljica tega javnega zavoda, njegovo delovanje tudi sofinancira, vendar zagotavlja le polovico potrebnega zneska. Drugo polovico mora dobiti zavod sam. Zato bi mu prišlo še kako prav, da bi s kakšno komercialno prireditvijo, za katero bi v najem oddal dvorano, povečal dobiček. Potrebo po dodatnih dvoranah, ki bi omogočale izvedbo vsaj večine zamišljenih projektov, izraža že od leta 2012 in osem let kasneje se bodo te dvorane končno začele graditi. S tem namenom sta ljubljanska mestna občina in slovenska arhitekturna zbornica konec lanskega leta objavili arhitekturni natečaj za ureditev minipleksa, ki se bo iztekel 5. marca. Vrednost projekta se ocenjuje na osem milijonov evrov, končan pa naj bi bil leta 2023, kar bi se časovno ujemalo s stoto obletnico prve projekcije v Kinodvoru. Nova lokacija je v samem središču Ljubljane, a namesto megalomanske stavbe nad zemljo bo minipleks pod njo in naj bi skušal oživiti mestni podzemni nivo – v zdajšnjem podhodu Ajdovščina. Gre za tisti del podhoda, ki je bil leta 1976 zgrajen, da so se pešci izognili prometu in Slovensko cesto prečkali skozenj. Zaradi novega prometnega režima, podrejenega pešcem, podhod danes ne opravlja več prvotne naloge. Vhod v minipleks bo zdajšnji vhod v podhod iz Parka slovenske reformacije. Večina podhoda bo uporabljena za minipleks, za vhod v preostale dele podhoda Ajdovščina pa bo ohranjen le del prehoda, ki je obrnjen proti Metalki.

Večinoma bo šlo za oživitev prostora in ne za novogradnjo. Dodatno se bo pod zemljo zgradila samo velika dvorana, ki bo orientirana proti gostilni Figovec. Arhitekturni natečaj predvideva štiri do šest novih dvoran, pri čemer bi, kot pravi Metka Dariš, potrebovali nekaj manjših dvoran s 30 do 50 sedeži, srednje veliko dvorano s 110 sedeži in veliko dvorano z 250 sedeži.

Vsebina ponudbe minipleksa naj bi bila razširitev dosedanjega Kinodvorovega programa. V njem se bodo še vedno predvajali sodobni umetniški filmi, načrtovani sta tudi knjigarna in kavarna. Kot je povedala Metka Dariš, si želi ekipa v novem kinu izpeljati še vse načrte, ki ji jih zdaj zaradi pomanjkanja prostora ne uspe, z novimi prostori minipleksa pa naj bi se bolj osredotočila tudi na najstnike, starejše in na ranljive skupine. Podhod Ajdovščina bo tako po dolgem času obujen s kulturno vsebino. Že leta opažamo, da so ljubljanski podhodi večinoma zapuščeni.

Mestna občina Ljubljana sicer namerava leta 2021 oživiti tudi Plečnikov podhod med Kongresnim trgom in Maximarketom, torej so spremembe na kletni ravni zastavljene širše. Podhod Ajdovščina so novembra lani oživili že za bienale industrijskega oblikovanja, v prostoru, v katerem je potekala bienalna razstava, pa bo odslej začasno gostovala Cirkulacija2, ki je bila zaradi zvišanja najemnine v Tobačni tako kot številni drugi kolektivi prisiljena iskati nove prostore. Prostor bo kolektivom na voljo le do začetka del za ureditev minipleksa; ta naj bi se začela leta 2021. Po zgledu dobre prakse revitalizacije podhoda Ajdovščina bi lahko ravnali tudi v drugih ljubljanskih podhodih pod Dunajsko cesto in pod železniško postajo.

Kinodvor je član mreže Europa cinemas, ki je zavezana predvajanju evropskih filmov, je pa tudi član slovenske Art kino mreže. Na veliko žalost ljubiteljev filma kinematografov Art kina mreže za zdaj še ni v vseh večjih slovenskih mestih, kot so Maribor, Kranj, Koper, Murska Sobota in Novo mesto.

Ljubljanski minipleks ne bo podoben multipleksom. Kot pravi Metka Dariš, »Kinodvor ne deluje kot ameriški multipleksi. Zanje je najpomembnejši prvi konec tedna predvajanja filma in to, koliko se takrat napolnijo blagajne, na podlagi tega lahko film tudi zelo hitro umaknejo s programa. Pri nas je drugače. Pri nas film ni na ogled vsak dan, ampak je predvajan v kombinaciji z drugimi. Na dan se lahko predvaja tudi več kot pet različnih filmov.« Tako naj bi ostalo in se z novo pridobitvijo tudi nadaljevalo.