Izak Košir

21. 3. 2020  |  Kultura

Ko splet rešuje svet

Raznolike brezplačne vsebine za kakovostnejše življenje v karanteni

© Wilgengebroed / Flickr

V času karantene je vzniknilo precej pozitivnih zgodb, ki nam omogočajo stik z zunanjim svetom, ne da bi nam bilo treba zapustiti dom. Ljudem v izolaciji in karanteni, ki imajo zdaj (še posebej tisti, ki dela ne morejo opravljati od doma) več časa kot kadarkoli, so prisluhnile številne ustanove in nam te dni omogočajo, da se kratkočasimo in izobražujemo na daljavo. In to brezplačno.

V medijih je bila največ pozornosti deležna novica, da so ponudniki televizijskih storitev (Telekom Slovenije, Telemach, T-2 in A1) za čas epidemije koronavirusa uporabnikom nadgradili dostop do TV-vsebin. Z več programi so na svoj račun prišli predvsem otroci, ki zaradi zaprtja šol in vrtcev ostajajo doma. Razširjene programske sheme z otroškimi, dokumentarnimi in poljudnoznanstvenimi vsebinami (v slovenskem jeziku ali s slovenskimi podnapisi) v tem obdobju družinam pridejo še kako prav. Več možnosti ponuja internet, kjer je tudi RTV Slovenija na spletnem portalu MMC oziroma v TV-knjižnici 4D (4d.rtvslo.si) gledalkam in gledalcem omogočila oglede brez predhodne uporabniške prijave ter med vsebine dodala tudi tiste, ki so bile prej že umaknjene (denimo vse epizode priljubljene slovenske TV-serije Jezero).

Šolskemu programu sta v času »šolanja doma« na pomoč prihiteli založbi Mladinska knjiga in Rokus, ki sta prek spleta odprli dostop do vseh učbenikov in delovnih zvezkov za osnovne in srednje šole. Pri prvi lahko obiščete spletne naslove ucimse.com, ucimte.com in iucbenikimk.si, pri drugi pa najdete učbenike na povezavah lilibi.si, radovednih-pet.si, irokus.si, itokusplus.si in znamzavec.si.

Splet, ki je ta hip najkoristnejša in najučinkovitejša vez z zunanjim svetom, so spretno izkoristile tudi druge ustanove, predvsem kulturne. Tako so domači filmski ustvarjalci v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in Bazo slovenskih filmov ter Filmoteko, zavodom za širjenje filmske kulture, do nadaljnjega prek spleta ponudili na ogled pester izbor slovenskih filmov. Spored bodo obogatili vsak ponedeljek in četrtek, filmi pa bodo dostopni sedem dni. Ogledate si jih lahko na spletni povezavi bsf.si/sl/novice/vsi-filmi-doma.

Številni znani muzeji in galerije po svetu, med njimi londonski Tate Modern in pariški Louvre, so se odločili obiskovalcem ponuditi virtualni ogled razstavljenih del. Tudi Moderna galerija v Ljubljani bo 20. marca na Instagramu začela serijo Artemija, v kateri vam bodo zaposleni v tej galeriji predstavili njim ljube umetnine iz stalnih zbirk. Pripravljajo pa še videovodstva po galeriji.

Gledališke predstave in knjige

Slovenska gledališča so prav tako poskrbela za zveste obiskovalce in svoje predstave na spletu ponudila v videorazličicah. Med njimi sta Gledališče Glej in Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL). Predstave obeh najdete na spletnem videoportalu Vimeo (v iskalnik vpišete ime gledališča), LGL za zdaj na ogled ponuja uprizoritvi Vihar v glavi in Ti loviš!, Glej pa svoje predstave, ki so bile v zadnjih desetih letih deležne največjega zanimanja, Svoboda, Zborovanje ptic, Katarina po naročilu, Alica in Nisem, potem pa bodo z vsakim novim dnem odklenjene tudi starejše predstave iz petdesetletne zgodovine Gleja.

Za solidarnost se je odločila Digitalna knjižnica Slovenije, ki je omogočila dostop do digitalnih vsebin iz znanosti, umetnosti in kulture. Na dLibu (dlib.si) se najde za vsakega kaj: vsebine, primerne za stare in mlade, za namene izobraževanja in raziskovanja, pa tudi za zabavo in razvedrilo. Številne vsebine so prosto dostopne vsem, mednje spadajo tudi knjige v slovenskem jeziku.

Da je knjiga orožje in jo je treba vzeti v roke ter ostati zdrav, se zavedajo pri nevladni organizaciji Maska, zato so svojo čitalnico te dni prav tako preselili na splet. Vsak ponedeljek bodo na spletnem naslovu www.maska.si v formatu PDF ponudili izbrano čtivo iz izdaj založbe oziroma izbran članek iz časopisov Maska. Za zdaj je na voljo knjiga Politična zgodovina bodeče žice filozofa Oliverja Razaca, saj ima prav bodeča žica v zgodovini tehnologij za razmejevanje prostora čisto poseben položaj.

Spremljajte novice, a ne preveč

Med bivanjem doma ne boste prikrajšani niti za verodostojne novice, ki jih lahko sicer vsak dan spremljate tudi na spletni Mladini, saj je Slovenska tiskovna agencija (STA), ki jo povzemajo domala vsi domači mediji, vsem omogočila brezplačen dostop. Na spletni strani www.sta.si boste našli ažurirane novice iz politike, kulture in gospodarstva doma in po svetu. Predvsem pa se te dni izogibajte lažnim novicam na družabnih omrežjih, kajti krizno obdobje je idealna platforma za širitev teh novic, pa tudi za senzacionalistično poročanje tabloidnih spletnih portalov.

Na to je pred dnevi opozorila Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, ko je v sporočilu za javnost zapisala, da nikakor ni treba ves čas spremljati medijev, družabnih omrežij, internetnih forumov in drugih virov informacij ter se ukvarjati zgolj z novim koronavirusom. »Preveč izpostavljenosti novicam in družbenim omrežjem glede virusa lahko poveča občutke strahu in tesnobe ... // ... ne bodite stalno dejavni na spletu in ne imejte ves čas prižganega televizijskega kanala z novicami. Pomembno je, da čas, preživet na internetu in ob novicah, uravnotežite z drugimi dejavnostmi, ki niso povezane z virusom – npr. s kuhanjem, z virusom nepovezanim branjem, s poslušanjem glasbe, s hišnimi opravili, s telesno dejavnostjo na prostem ali vsaj doma, s pogovori o drugih temah,« so zapisali.

Kultura v času korone

Na koncert ali v galerijo, tudi ko ne smemo od doma

Lara Paukovič

Kulturno dogajanje po svetu zaradi koronavirusa miruje: odpovedani so predstave, koncerti, performansi; zaprte so galerije in preostale kulturne ustanove. Toda to ne pomeni, da moramo stradati kulture – v teh negotovih časih jo potrebujemo še bolj kot prej. Nekatere koncertne dvorane po svetu so (in še bodo) ravno zato kljub temu izpeljale nekatere prireditve – vendar v dvoranah, zaprtih za javnost, koncerti pa so se v živo prenašali po družabnih omrežjih. Na začetku marca je v italijanskih Benetkah, ki so za zdaj v popolni karanteni, nastopil godalni kvartet Dafne. Igral je v prazni dvorani znamenite beneške operne hiše La Fenice, ki je morala do preklica odpovedati vse operne predstave, koncert pa so v živo prenašali prek YouTuba. La Fenice sprejme približno tisoč ljudi, posnetek jih je dosegel desetkrat več: trenutno ima blizu deset tisoč ogledov, pospremljenih s spodbudnimi odzivi in izrazi hvaležnosti, da je tudi takrat, ko se javno življenje ustavi, še mogoče slišati glasbo v živo, pa čeprav malo drugače, kot smo bili vajeni doslej.

Pred prazno dvorano in izključno spletnim občinstvom je 8. marca v milanskem avditoriju igral Simfonični orkester Giuseppeja Verdija Milano; ravno tako so se koronavirusu prilagodili v Nemčiji, kjer si je bilo prek spleta mogoče v živo ogledati koncert Berlinske filharmonije, Berlinska državna opera pa je kljub epidemiji v prazni dvorani izpeljala premiero Bizetove opere Carmen in jo v živo predvajala na spletni strani opere ter po radiu. »Premiera« je imela okoli 160 tisoč gledalcev in poslušalcev z vsega sveta, s čimer se je, kot je dejal direktor opere Matthias Schultz, pokazalo, kako pomembna je kultura v času krize in koronadepresije. To so ugotovili tudi glasbeniki na Kitajskem, kjer je koronavirus izbruhnil najprej: Šanghajski simfonični orkester je moral odpovedati vse februarske in marčevske nastope, a so se njegovi člani znašli tako, da so začeli na platformi WeChat objavljati posnetke učnih ur igranja glasbil, to pa so pospremili z neformalnimi posnetki svojih domačih »koncertov« in seznami skladb, ki naj bi pregnale dolgčas v karanteni. Posnetki so nepričakovano dosegli več tisoč ogledov. Newyorška Metropolitanska opera pa se z odpovedjo vseh predstav spoprijema tako, da na spletni strani vsak dan ponudi po en posnetek opere iz svojega arhiva – prvi teden med drugim Carmen, Traviato in La Bohème.

Tudi tistim, ki so bolj kot glasbi ali teatru naklonjeni vizualni umetnosti, ni treba obupavati zaradi zaprtja galerij. Googlova platforma Arts & Culture sodeluje z več kot 1200 kulturnimi ustanovami, ki jih lahko dosežete z domačega kavča – med njimi so na primer newyorški Met, Van Goghov muzej v Amsterdamu ali firenški Uffizi, kjer je vodstvo sicer napovedalo, da bo v času zaprtja poskrbelo, da bodo »umetnine vstopale v domove obiskovalcev ob pomoči tehnologije«; s tem namenom je že okrepilo prisotnost na družabnih omrežjih. Google Arts & Culture ponuja virtualno vodstvo po galerijah in podrobnejši dostop do nekaterih zbirk. Virtualno vodstvo nekatere priznane galerije in muzeji omogočajo tudi neposredno na svojih spletnih straneh, na primer Louvre, kjer se lahko prek spleta sprehodite po delu muzeja, posvečenem staremu Egiptu, ali Galerie d'Appolon, ki slovi po čudovitih stropnih poslikavah. Nekatere razstave, ki so se morale zapreti predčasno, na primer Rembrandt in portretno slikarstvo v Amsterdamu, 1590–1670 v muzeju Thyssen-Bornemisza v Madridu, ki bi bila v normalnih okoliščinah odprta do 24. maja, ali razstave v gradu Rivoli v Torinu, so se prav tako preselile na splet in v vodstvu po njih lahko zdaj uživate od doma. Ravno približno v času zaprtja kulturnih ustanov se je na YouTubu pojavil tudi posnetek sprehoda skozi legendarni muzej Ermitaž v Sankt Peterburgu, ki sicer ni nastal zaradi koronavirusa, temveč je promocijski posnetek za znamko mobilnih telefonov, a če je kdaj čas za ogled, je to prav zdaj, v karanteni. Traja namreč pet ur, v tem času pa nas sistematično popelje skozi 45 razstavnih prostorov in nam omogoči, da si od blizu ogledamo kar 588 umetniških del.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.