Pia Nikolič

27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Kultura

V dim zaviti Trst

Sveži stripovski izdelek družine Smiljanić ob stoti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu

Začetek stripa Črni plamen

Začetek stripa Črni plamen

Na ulici Fabia Filzija v Trstu, nekaj ulic od morja, se za vrsto parkirišč za motorje dviguje šestnadstropna stavba. Zgornja tri nadstropja so okrašena z rdečim ornamentom, na sredini se nad vhodom pne meščanski balkon. Imenitna zgradba, nekoč kulturno in gospodarsko središče tržaških Slovencev, se imenuje Narodni dom; 13. julija letos bo minilo sto let od njegovega požiga.

Ko je za to izvedel stripar Zoran Smiljanić, je zastrigel z ušesi. Tu se skriva zanimiva zgodba, je pomislil. Sin Ivan mu je postregel s podatki, kako dramatična, surova in histerična je bila tista usodna noč požiga, in odločila sta se, da bo to njun skupni stripovski projekt. O novem albumu je začel razmišljati lani poleti, ko je v tržaškem Primorskem dnevniku izhajal fiktivni življenjepis ljubljanskega dekleta Kristine B., ki drugo svetovno vojno preživlja razpeto med partizanskim in domobranskim ljubimcem. Smiljanić se že od leta 2005 posveča pretežno zgodovinskim in življenjepisnim stripom, saj je takrat začel izhajati prvi del sage Meksikajnarji o avstro-ogrskih prostovoljcih, ki so se odšli pod poveljstvom cesarja Maksimilijana borit v Mehiko. Sledila sta strip o Toniju Mrlaku, Slovencu, ki so ga med osamosvojitveno vojno sestrelili slovenski vojaki, in stripovski življenjepis Ivana Cankarja, ki je na Slovenskem knjižnem sejmu postal knjiga leta.

Letos pa bo končan Črni plamen: požig Narodnega doma v Trstu, prvi avtorski projekt, ki ga bo Zoran Smiljanić pripravil s sinom Ivanom, ki je lani magistriral iz zgodovine in zato na svoja ramena prevzel raziskovanje ozadja zgodbe o Narodnem domu. Podobno kot pri Meksikajnarjih bomo v Črnem plamenu spremljali izmišljene junake, umeščene v resničen zgodovinski kontekst. »Gre za bolj didaktičen strip, ki naj bi bralcem skozi zanimivo in tekočo zgodbo pokazal, kaj se je takrat sploh dogajalo. To bo zgodovinski pregled dogodkov, ki jih premalo poznamo,« je razložil avtor. V stripu bo celosten pregled zgodovine Trsta z začetka 20. stoletja, saj se zgodba začne leta 1904, ko so odprli novozgrajeni Narodni dom. Sledijo prva svetovna vojna, razpad Avstro-Ogrske, vzpon fašizma in predstavitev pomembnih osebnosti od Srečka Kosovela do Gabriela D’Annunzia. Album bo v sodelovanju s Primorskim dnevnikom izšel pri založbi ZRC SAZU in je prvi Smiljanićev strip, ki bo hkrati izhajal v dveh državah, torej v domačem tedniku Mladina in tržaškem Primorskem dnevniku. Končni izdelek bo imel več kot sto strani, za podrobnejšo raziskavo in zgodovinsko točnost pa sta se stari in mladi Smiljanić odpravila tudi na študijsko potovanje po severni Italiji. Za nastanek zgodovinskega stripa je bila potrebna podrobna raziskava, ki je med drugim razkrila, da so se Italijani in Slovenci vendarle že od nekdaj družili. To je potrdil tudi Boris Pahor, eden od njunih zgodovinskih virov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.