5. 6. 2020 | Mladina 23 | Kultura
Več kot le Modrijani
Kultura ima od vseh panog v Sloveniji največji multiplikativni učinek na gospodarstvo
Otvoritev ljubljanskega poletnega festivala leta 2017, na katerem so nastopili slavni La Fura dels Baus, je na Kongresni trg pritegnila množico. Med njimi je bilo veliko turistov.
© Borut Krajnc
V torek so kulturni delavci v Ljubljani ponovno protestirali. Tokrat so se v sprevodu sprehodili od Prešernovega trga do ministrstva za kulturo in tam pustili odslužene predmete, ki predstavljajo njihov poklic. Aktiv kulturnih delavcev in delavk načrtuje nadaljevanje protestnih akcij, dokler se ne bo začelo ministrstvo za kulturo z njimi vsaj pogovarjati. S protestom želijo opozoriti tudi na zategovanje pasu zaradi zmanjšanja kulturnega proračuna, ki se jim zdi napačna rešitev, saj se delež proračuna, ki ga ministrstvo prejme na podlagi BDP, zmanjšuje že od leta 1991. Samo od leta 2012 se je zmanjšal za 20 odstotkov. Na čelu ministrstva za znanost, izobraževanje, kulturo in šport je bil tedaj Žiga Turk. V sklopu tedanjega varčevanja je vlada pod vodstvom SDS načrtovala odpravo Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra. V istem času je takratni župan Dunaja Michael Häupl za Mladino povedal, da se avstrijska prestolnica reševanja iz recesije loteva drugače. Namesto vlaganja v infrastrukturo so se na Dunaju odločili za vlaganje v kulturo, saj naj bi se to »bolj splačalo«. Za podobno strategijo so se tedaj odločile tudi Nemčija, Švedska, Finska in Francija. Danes, osem let kasneje, smo se spet znašli »v času recesije, ko si zaradi negotovosti potrošniki ne upajo in nočejo trošiti,« na blogu opozarja ekonomist dr. Jože P. Damijan in predlaga, da »ko zaradi tega podjetja ne morejo investirati, mora vlada nadomestiti ta izpad agregatnega povpraševanja s povečanimi javnimi investicijami in neposrednim spodbujanjem zasebnega trošenja. Drugega izhoda iz recesije ni.« Vendar se zdi, da 14. vlada Republike Slovenije tudi na tem področju, drugače od na primer svetlega zgleda Nemčije, ne upošteva predlogov strokovnjakov. Namesto kulture med prednostne denimo uvršča le klasične panoge, na primer gradbeništvo. A navkljub prepričanju to nima nujno večjega multiplikativnega učinka na gospodarstvo od kulture.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.