Pia Nikolič

12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Kultura

Kultura v številkah

Znani so rezultati prve nacionalne analize kulturnega in kreativnega sektorja pri nas

© Borut Krajnc

Pretekli teden so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) predstavili najobsežnejšo statistično analizo kulturnega in kreativnega sektorja (KKS) v Sloveniji doslej. Podatke so izdali v dveh besedilih, brošuri Kulturno-kreativni imperativ in strokovni monografiji Statistična analiza stanja kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008–2017. Kot je dodal Matevž Čelik Vidmar, direktor muzeja, sta analizi »prvi rezultat raziskav, ki jih Center za kreativnost pri MAO izvaja z namenom podpreti izdelavo in uvedbo celovitih politik in ukrepov na področju kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji«.

Številke izdajajo, da je kulturni in kreativni sektor v letu 2017 ustvaril največji delež prihodkov od prodaje v višini treh milijard evrov, kar je več, kot je ustvarila kemična industrija. Največji kos pogače so si pri tem odrezali knjige in tisk, na drugem mestu programska oprema in igre.

Vendar ni vse le v višini prihodkov. Avtorji so tudi opozorili, da je KKS »vse bolj relevanten za razvoj zdrave družbe in vzdržnega gospodarstva ter nepogrešljiv pri soočanju z ekološkimi, demografskimi, tehnološkimi in drugimi razvojnimi izzivi«. Poudarek so torej namenili tudi nematerialni vrednosti sektorja, ki »ustvarja intelektualni kapital, krepi skupnost, aktivno državljanstvo in medkulturni dialog, ima močen raziskovalni, izobraževalni, okoljski in tehnološki vpliv«.

V kreativni ekonomiji dela 7 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji, od česar je 56 odstotkov zaposlenih kot samostojnih podjetnikov. Dodatnih 12 odstotkov je samozaposlenih v kulturi, ki so v največjem deležu stari med 31 in 40 let. Tretjina anketiranih je med epidemijo ostala brez dela, prav tako tretjina anketiranih pa je že pred krizo prejemala mesečni dohodek v višini komaj 500 do 1000 evrov na mesec, kljub temu da je sektor v letu 2017 ustvaril 2,7 odstotka prihodkov celotnega slovenskega gospodarstva. V času med epidemijo je ostalo popolnoma brez dela največ ustvarjalcev s področij filmske in avdio umetnosti, uprizoritvene umetnosti, glasbe, fotografije in kreativnega turizma.

Najnižje dohodke na splošno pa so zabeležili na področjih vizualnih umetnosti, krajinske arhitekture, uprizoritvenih umetnosti in ustvarjalnih obrti. Od leta 2008 sicer v vseh slovenskih regijah KKS stalno raste. Opaziti pa je mogoče neuravnoteženost med vzhodno in zahodno regijo, ki je pokazala na precejšen prostor za nadgradnjo na vzhodu države.

Raziskava je postregla še s številnimi drugimi podatki, ki bodo morda pripomogli k boljšemu razumevanju področja tudi v ministrstvu za kulturo. Informacije torej, ki bi jih tam morali že poznati, a jih očitno ne, saj se za kulturo in njene ustvarjalce ne borijo. Navsezadnje ima ravno kultura najvišji gospodarski multiplikativni učinek, kar pa se ne odraža v življenjskem standardu njenih ustvarjalcev.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Pia Nikolič, novinarka Mladine

    Kultura v številkah

    V pretekli številki sem v članku z naslovom Kultura v številkah zmotno zapisala, da je v Sloveniji v kreativnem in kulturnem sektorju zaposlenih 7 odstotkov. Vendar pa je 7 odstotkov zaposlenih v kreativni ekonomiji in ne v KKS. V Kulturnem in kreativnem sektorju je zaposlenih nekaj čez 4 odstotke zaposlenih, ostali pa delajo izven kreativnega in kulturnega sektorja v kreativnih poklicih, med katere sodijo na... Več