V slovenskih knjižnicah strmo padla izposoja fizičnih knjig, poskočila pa izposoja e-knjig

Fizična izposoja knjig v času ukrepov za zajezitev epidemije je v Sloveniji marca padla za skoraj polovico, aprila za več kot 90 odstotkov, maja pa prav tako za polovico

V slovenskih knjižnicah je med epidemijo strmo padla izposoja fizičnih knjig, poskočila pa izposoja e-knjig, tudi za tisoč odstotkov. Knjižnice na različne načina ohranjajo stik z uporabniki. Ti se manj časa zadržujejo v knjižnicah, a posegajo po večinoma enakih knjižnih novostih kot minula leta.

Kot je za STA sporočila vršilka dolžnosti direktorice pri knjižnici Cirila Kosmača Tolmin Jerneja Berginc, je v času epidemije izposoja fizičnih knjig upadla - marca za skoraj polovico, aprila za več kot 90 odstotkov, maja za polovico. Je pa v tem času zelo poskočila izposoja e-knjig, saj so že ob polletju beležili za polovico višje številke kot ob koncu lanskega celotnega leta. Izposoja je bila junija v primerjavi z lanskoletno višja, v juliju pa ponovno nekoliko nižja.

V Goriški knjižnici Franceta Bevka se je samo izposoja e-knjig povečala za skoraj tisoč odstotkov, fizična izposoja pa je drastično padla za približno 90 odstotkov. Kljub trudu je izposoja gradiva v mesecu maju, ko so se knjižnice spet odprle, dosegala le približno 40 odstotkov izposoje v primerjavi z lanskim majem.

Podobne številke pri upadu izposoje so opazili v knjižnici Medvode, kjer so v drugi polovici marca izposodili le 333 knjig, v primerjavi s 5575 knjigami lansko leto, je za STA napisal direktor Igor Podbrežnik.

Med zaprtjem ponudili dostavo na dom

V knjižnici Antona Sovreta Hrastnik je bila izposoja fizičnega gradiva v marcu, aprilu in maju v primerjavi z lani trikrat nižja, povečala pa se je izposoja e-virov. Na portalu Biblos so le v času zaprtja zabeležili 212 izposoj, lansko leto pa v celotnem letu 152. Statistika izposoje e-knjig za junij je pokazala, da so si člani izposodili dvakrat več e-knjig kot lansko leto. Čeprav se je izposoja e-knjig znižala v primerjavi z obdobjem, ko so bile knjižnice zaprte, je še vedno skoraj petkrat višja kot v primerljivem obdobju lanskega leta.

Pri Goriški knjižnici Franceta Bevka so poskušali uporabnikom približati virtualno knjižnico. Stik so ohranjali s sprotnim informiranjem, ponovno so uvedli storitev Knjiga na dom in tako na dom dostavljali naročene knjige. Da bi se uporabniki čim manj časa zadrževali v knjižnici, so začeli pripravljati Vrečke presenečenja, ki so bile med bralci zelo dobro sprejete. Potujoča knjižnica je na terenu najprej pobrala izposojene knjige, junija pa je stekla tudi izposoja. Še vedno velja, da se gradivo vrača le na knjigomatih.

Direktorica knjižnice Antona Sovreta Hrastnik Mateja Planko je za STA zapisala, da so med zaprtjem uporabnikom ponudili možnost izposoje fizičnega gradiva z dostavo na dom. Izvajali so jo enkrat tedensko za šolarje, dijake in študente, ki so potrebovali gradivo za šolanje oziroma študij. Ponudili so tudi izposojo gradiva za tiste, ki so se vključili v projekt bralne značke za odrasle Hrastničani beremo. Omogočili so še brezplačni spletni vpis v knjižnico in tako našteli 54 novih članov.

V knjižnici Antona Sovreta so prireditve do jeseni odpovedali, obratno pa je v knjižnici Medvode že junija zaživelo razstavišče, dela sta na ogled postavila Polona Novak in Rok Sevšek.

Novi trendi obiskovalcev in stare navade pri izposoji knjig

V knjižnici Cirila Kosmača Tolmin so opazili večje spremembe pri vedenju ljudi. Počasi se vračajo in zopet obiskujejo knjižnico, vendar se tam zadržujejo bistveno krajši čas kot pred epidemijo. Nekateri prej pokličejo in si naročijo gradivo, v knjižnici ga samo prevzamejo. Pogosteje tudi posegajo po paketih s pripravljenimi knjigami.

Ni pa epidemija spremenila zanimanja uporabnikov po novostih oziroma po trenutno najbolj branih knjigah. Omenjene knjižnice so med najbolj iskanimi naslovi naštele Belo se pere na devetdeset, Kako izgoreti, Najini valovi, Delikatno, Kolesar in Tole bo bolelo. Očitno pa je bilo tudi zanimanje za naslove, ki so bili nominirani oziroma so dobili literarne nagrade, predvsem Ivana pred morjem Veronike Simoniti, ki je prejela kresnika. Med poletnimi meseci kot prejšnja leta prevladuje izposoja leposlovja.

V obdobju, ko so začeli v Sloveniji veljati koronavirusni ukrepi, je bilo izdanih nekaj knjig na to temo, med njimi knjiga Paola Giordana V času epidemije, roman Pandemija Jane Vagner in Gradišnikova Kronika koker koronika: Za vas, ki ste raje anekdotično živi kot znanstveno mrtvi. Kot je za sta napisala direktorica Goriške knjižnice Franceta Bevka Irena Škvarč, izjemnega zanimanja za te knjige ni bilo.