Film tedna: Corpus Christi

Sodobna in provokativna parabola o veri, odpuščanju in odrešitvi

V Kinodvoru je na ogled film Corpus Christi v režiji Jana Komase, ki so ga predvajali na letošnjem festivalu Kino Otok. Sodobna in provokativna parabola o veri, odpuščanju in odrešitvi temelji na resničnem pojavu lažnih duhovnikov na Poljskem. Po uspešni premieri v Benetkah, je film navdušil žirije in občinstvo številnih svetovnih festivalov, postal blagajniška uspešnica  na Poljskem in prejel nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerec.

Dvajsetletni Daniel med bivanjem v prevzgojnem domu zasliši božji klic, a kot obsojeni zločinec ne more v semenišče. Po prestani  kazni se tako odpravi na drug konec države, kjer mu je dodeljeno delo na žagi. V vasi se predstavi za duhovnika in po naključju kmalu prevzame vodenje župnije. Prihod karizmatičnega mladega pridigarja je za vaščane priložnost, da se soočijo s tragedijo, ki razžira malo skupnost.

"Pred leti se je na Poljskem veliko govorilo o nekem fantu, ki se je kakšne tri mesece izdajal za duhovnika. Mladenič je opravljal poročne obrede, podeljeval zakramente krsta in vodil pogrebne slovesnosti. Bil je fasciniran nad vsem tem in resnično si je želel postati duhovnik. Čeprav glavni junak filma čuti poslanstvo, ga zaradi omejitev, ki jih postavljajo institucije, ne more izpolniti. Gre za tragično trčenje drame družbenega obstranca z dramo skupnosti, ki skriva temačno skrivnost. Ne vem, ali je nezmožnost premakniti se naprej značilna za Poljsko, nedvomno pa je pri nas zelo navzoča. Ne bi rad, da bi ljudje moj film razumeli zgolj kot še en pogled na zapleteni poljski katolicizem – pravzaprav o njem raje razmišljam kot o protestantskem filmu; vidim ga kot zgodbo o mali skupnosti, podobni tisti v Skandinaviji, ter trčenju s puritanskim načinom razmišljanja, v katerem iščejo uteho ljudje, ki ne najdejo svojega mesta v sodobnem svetu", je zapisal režiser.

"Daniel – impersonator, fantazist, parazit – je fejk, lažni duhovnik, toda da bi besede, ki jih izreka, delovale, jih mora le dovolj originalno in katarzično zaviti v ritual – in ritual potem sam poskrbi, da pride tudi vera. Vera je v formi – s formo pa pride tudi vsebina. Populisti so odvisni od publike, ali bolje rečeno – ustvari jih publika. In Daniel je tak populist – publika ga spreminja v duhovnika. Še več: publika ga spreminja v vernika", je v Mladini zapisal Marcel Štefančič jr. >>

2K8GFeLLobA