Damjana Kolar

20. 9. 2020  |  Kultura

Razstava tedna: Henri Cartier-Bresson

V Cankarjevem domu bo na ogled 100 portretov, ki so nastajali med letoma 1933 in 1996

Susan Sontag, 1972; © Fondation Henri Cartier Bresson / Magnum Photos

Susan Sontag, 1972; © Fondation Henri Cartier Bresson / Magnum Photos

V Cankarjevem domu v Ljubljani bo od 23. septembra 2020 do 31. januarja 2021 na ogled razstava Henri Cartier - Bresson: Iz oči v oči, na kateri bodo predstavljeni fotografski portreti. Po letu 2002, ko je bila v Cankarjevem domu njegova retrospektivna razstava, tokrat legendarnega fotografa 20. stoletja predstavljajo s portretno fotografijo. Razstava obsega sto črno-belih fotografij, ki so nastajale med letoma 1933 in 1996 ter jih v svoji zbirki hrani Fundacija Henrija Cartier-Bressona v Parizu, na ogled pa bo tudi dokumentarni film o tem velikem fotografu.

Najzgodnejše podobe so iz tridesetih let, ko je kupil prvo leico in po Evropi potoval s prijateljem Andréjem Pieyrom de Mandiarguesom. S temi upodobitvami je Cartier-Bressonu uspelo v enem samem trenutku ujeti večnost v očeh, "notranjo tišino prostovoljne žrtve". Zadnje, z vedrino prežete portrete je posnel ob koncu fotografske poti, ko se je odločil posvetiti svoji prvotni strasti – risanju.

Na dolgi poklicni poti je  ustvaril več sto portretov tako slavnih osebnosti kot neznancev, ožji izbor je sam avtor leta 1998 objavil v knjigi Tête à Tête, za katero je uvodno besedilo prispeval umetnostni zgodovinar Ernst H. Gombrich. Knjiga je izšla ob istoimenski razstavi v londonski Narodni portretni galeriji. V sklopu praznovanja avtorjeve devetdesetletnice so bile ob tej v Londonu postavljene še tri razstave, in sicer: "HCB: Evropejci" v galeriji Hayward, "HCB: risbe""v Kraljevem umetniškem kolidžu in "HCB: fotografije iz Amerik in Azije" v Viktorijinem in Albertovem muzeju.

Marilyn Monroe, 1960; © Fondation Henri Cartier Bresson / Magnum Photos

Marilyn Monroe, 1960; © Fondation Henri Cartier Bresson / Magnum Photos

Zbrani portreti so odsev javnega in kulturnega življenja 20. stoletja: od Pabla Picassa, Henrija Matissa in Alberta Giacomettija, Simone de Beauvoir in Jean-Paula Sartra, prek Marilyn Monroe, Edith Piaf in Coco Chanel do Che Guevare in Dalajlame, pa Igorja Stravinskega in Roberta Oppenheimerja. Portreti najpomembnejših osebnosti, ki so zaznamovale ta čas, bodo opremljeni tudi s kratkimi biografijami, zato ima razstava poleg umetniškega tudi kulturnozgodovinski pomen.

Zbrani portreti so odsev javnega in kulturnega življenja 20. stoletja: od Pabla Picassa, Henrija Matissa in Alberta Giacomettija, Simone de Beauvoir in Jean-Paula Sartra, prek Marilyn Monroe, Edith Piaf in Coco Chanel do Che Guevare in Dalajlame.

Na prehodu iz Galerije v Dvorano Duše Počkaj bodo predstavili tudi portret kiparja Vasje Žbone, domnevno edinega Slovenca, ki ga je portretiral Cartier-Bresson. Fotografiji sta nastali v Parizu leta 1977. Vasja Žbona, rojen leta 1945 v Mirnu na Primorskem, se je leta 1965 se je preselil v Pariz, da bi se posvetil kiparstvu. V umetniški metropoli je preživel večji del svojega življenja. Po njegovi smrti v Parizu leta 2013 se je družina odločila, da bo njegovo umetniško zapuščino darovala Goriškemu muzeju.

Kustosinja razstave v Parizu: Aude Raimbault, kustosinja razstave v Ljubljani: Nina Pirnat Spahić, postavitev in grafično oblikovanje razstave: Katarina Štok Pretnar, grafično oblikovanje publikacij: Edin Alibešter.

Henri Cartier-Bresson se je posvečal tako umetniški fotografiji kot poročevalskemu žurnalizmu. Zgradil je svoj intimistični slog, vedno črno-bel, ki ga je ustoličil kot nespornega mojstra francoske fotografske šole. Njegovi leici je ušlo le malo velikih zgodovinskih dogodkov in osebnosti – posnela je državljansko vojno v Španiji in kitajsko revolucijo, prepotovala je Indijo in globoki ameriški Jug, ujela osebnosti od Trumana do de Gaulla, od Faulknerja do Picassa.

Cartier-Bresson, ta veliki humanistični fotograf in fotoreporter, ki je čutil z objekti, ki jih je fotografiral, vendar se jim je prek stroge kompozicije tudi odmikal, je leta 1947 z Robertom Capo, Georgeem Rodgerjem in Davidom "Chimom" Seymourom ustanovil pionirsko fotografsko agencijo Magnum Photos. Fotografiral je za revije, kot so Life, Vogue in Harper's Bazaar. 

Njegova dela od leta 2003 hrani fundacija Henrija Cartier-Bressona v Parizu. Najpomembnejše razstave so bile v času njegovega življenja postavljene v Parizu (1955, 1980, 2003), New Yorku (1974), Mehiki (1982), Tokiu (1989), Rimu (1990) ter v Zürichu in Londonu (1998).

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.