VIDEO: Kdo je ustavil slovenski film?

Več deset filmskih ustvarjalcev je včeraj v ljubljanskem Kinu Komuna izrazilo nezadovoljstvo nad sedanjo zaustavitvijo produkcij

Slovenske filmske produkcije že mesece čakajo na izplačila za opravljeno delo. Filmski ustvarjalci, samostojni podjetniki, podjetja itd. čakajo na plačilo za svoje delo, ki so ga nekateri opravili še v lanskem letu. Gre za projekte iz prejšnjih let, zastoj pa ni povezan s korona krizo. 

Zato je več deset filmskih ustvarjalcev včeraj v ljubljanskem kinu Komuna, kjer letos poteka 23. Festival slovenskega filma, izrazilo nezadovoljstvo nad sedanjo zaustavitvijo produkcije. Državo so pozvali k izpolnjevanju pogodbenih obveznosti, debirokratizaciji filmskega ustvarjanja in financiranja ter povišanje sredstev na obljubljenih 11 milijonov evrov.

Za začetek so predvajali kratki film Kdo je ustavil slovenski film?, na vprašanje, kdo je ustavil njegovo financiranje, pa so nato poskušali odgovoriti skupaj in vsak posebej. Kot je povedal režiser Metod Pevec, so se zbrali zato, ker so že več mesecev brez dela in dohodkov.

qfTqUmjXvh8

Režiserka Urša Menart se je vprašala, kako se je to lahko zgodilo, če v državi obstajajo zakoni, ki jih ta ne izpolnjuje, če je Slovenski filmski center (SFC) storil vse, kar je bilo v njegovi moči, prav tako ministrstvo za kulturo, ki je že večkrat napovedalo nemotena izplačila zapadlih obveznosti, in če je ministrstvo za finance dalo vsa potrebna soglasja.

Po Pevčevih besedah na to vprašanje ni preprostega odgovora, ker ni mogoče zaobiti "absurdnega birokratskega hrošča", ki je subvencije v slovenski film spremenil v investicije, s tem pa je vsak slovenski film postal podoben "neki peti, tretji razvojni osi" in mora skozi isti birokratski proces: od SFC na ministrstvo za kulturo, od tam na ministrstvo za finance in od tam na sejo vlade.

Filmarji menijo, da je občinstvo tisto, ki odloča, kakšne filme in tematike si želi, kar po njihovi oceni potrjujejo tudi številke o gledanosti nekaterih del v kinodvoranah in na televiziji, ter uvrstitve na filmske festivale, od koder so se nekateri filmi vrnili z nagradami.

Na dnevni red vladne seje ga mora uvrstiti vladni odbor za državno ureditev in javne zadeve, zato so se filmarji vprašali, kdo je predsednik tega odbora, v predalu katerega so ostala filmska gradiva ter neizplačani honorarji avtorjem. Odgovor je bil minister za notranje zadeve Aleš Hojs.

Filmarji menijo, da je občinstvo tisto, ki odloča, kakšne filme in tematike si želi, kar po njihovi oceni potrjujejo tudi številke o gledanosti nekaterih del v kinodvoranah in na televiziji, ter uvrstitve na filmske festivale, od koder so se nekateri filmi vrnili z nagradami. Poudarili so tudi, da noben slovenski film ni ustvarjen le s slovenskimi sredstvi, temveč jih pridobivajo po vsej Evropi. Ta mreža sodelovanj je sedaj pretrgana, producenti v tujini pa po njihovih besedah ne razumejo, zakaj nimajo sredstev.

Kot so še spomnili filmarji, je odbor DZ za kulturo pred dvema letoma brez glasu proti sprejel sklep o povišanju sredstev za film na 11 milijonov evrov. Zato nameravajo vztrajati pri zahtevi, da se ta obljuba uresniči za popolno revitalizacijo slovenskega filma, ki se prav tako spopada s covid krizo. Zahtevajo še sprostitev denarnega toka, da bo SFC lahko izpolnjeval pogodbene obveznosti, ter debirokratizacijo filmskega ustvarjanja in njenega financiranja.