DK, STA

 |  Kultura

Kako do knjig, filmov, glasbe, predstav in razstav v času ukrepov

Knjigarne, knjižnice, kinodvorane, gledališča, koncertna prizorišča, muzeji in galerije

Knjigarna Azil

Knjigarna Azil
© ZRC SAZU

Ob ponovni razglasitvi epidemije novega koronavirusa so vrata za obiskovalce zaprle kulturne ustanove, zaprla pa so se tudi koncertna prizorišča in kinodvorane. Prav tako so zaprte knjigarne, edina izjema so knjižnice, ki pa delujejo pod spremenjenimi pogoji. Kulturne ustanove zato svojo ponudbo širijo na splet.

Ali knjižnice delujejo in pod kakšnimi pogoji?

Knjižnice ob vnovični razglasitvi epidemije ostajajo odprte. Pogoj je, da se zagotovi minimalni možni stik s končnimi uporabniki v skladu s sprejetimi navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Poleg tega je število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja knjižničarska dejavnost za končne uporabnike, omejeno na enega uporabnika na 30 kvadratnih metrov ali zgolj enega uporabnika, če je poslovni prostor manjši od 30 kvadratnih metrov, piše v vladnem odloku.

Kot je za STA pojasnila predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen, tako večina splošnih knjižnic fizično gradivo izposoja po predhodnem naročilu, naročiti pa ga je mogoče po telefonu ali preko aplikacije Moja knjižnica. Uporabniki nato vnaprej naročeno gradivo prevzamejo ali pri pultu ali na vhodu, knjižnice pa gradivo pošiljajo tudi po pošti. Ker splošne knjižnice v aktualni situaciji delujejo po spremenjenem delovnem času, naj uporabniki pred obiskom svoje knjižnice tudi preverijo odpiralni čas na spletni strani knjižnice, je še opozorila.

Kako do novih knjig?

Knjigarne in papirnice so trenutno zaprte, zato prodaja novih knjig poteka večinoma preko spleta oz. so knjige dostopne na bencinskih črpalkah, kjer pa je izbor zelo omejen.

Največja spletna knjigarna za nakup tujih knjig je po besedah predsednika Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Zdravka Kafola Emka.si, največja ponudba del slovenskih avtorjev pa je trenutno zagotovo na 36. slovenskem knjižnem sejmu, ki še do 29. novembra poteka na spletu. Sejem beleži dober obisk, tudi nekateri spremljevalni dogodki, ki jih je mogoče spremljati preko spleta, so zelo dobro obiskani.

Na sejmu sodeluje 79 založb, ki knjige ponujajo s sejemskimi popusti, sejem pa zaradi spletne oblike, kot je poudaril Kafol, seže v prav vsako slovensko vas.

Kako do najnovejših filmov?

Z vladnim odlokom je začasno prepovedano ponujanje kinematografskih storitev, zato v kinematografih do nadaljnjega ni projekcij. Na najnovejše filme bo tako treba počakati do sprostitve vladnih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa, nekateri filmski festivali, ki potekajo v tem času, pa so se zaradi okoliščin preselili na splet.

Spletno izvedbo je letos prvič v svoji zgodovini doživel Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe. Programski direktor festivala Simon Popek je za STA dejal, da so ob letošnjem četrtinskem obsegu festivala dosegli četrtinsko prodajo vstopnic prejšnjih let - 12.500 letos proti 48.000 lani, in so tako s prvo spletno izdajo zelo zadovoljni.

Ob ponovni razglasitvi epidemije novega koronavirusa so vrata za obiskovalce zaprle kulturne ustanove, zaprla pa so se tudi koncertna prizorišča in kinodvorane. Prav tako so zaprte knjigarne, edina izjema so knjižnice, ki pa delujejo pod spremenjenimi pogoji. Kulturne ustanove zato svojo ponudbo širijo na splet.

Obeta se tudi spletna izdaja 17. mednarodnega festivala animiranega filma Animateka, ki bo potekala med 30. novembrom in 9. decembrom. Na festivalu si bo preko spleta mogoče ogledati filme ter slediti AnimatekiPRO in spremljevalnemu programu. Spletni del festivala bo ponudil sedem celovečernih in 252 kratkih animiranih filmov, del festivalskega programa pa bodo prikazali v kinodvoranah, ko bodo razmere to dopuščale. Animateki bo prav tako preko spleta med 12. in 20. decembrom sledil 36. Festival LGBT filma.

Kako je s koncerti in predstavami na spletu?

Gledališča, ki so morala letos že drugič zapreti vrata, so se znova odločila, da v stiku z obiskovalci ostanejo vsaj preko spleta. Tako na svojih spletnih straneh, YouTube kanalih in na družbenih omrežjih objavljajo arhivske posnetke svojih predstav, vse več gledališč pa ponuja tudi druge spletne vsebine, kot so denimo pogovori z igralci.

Na splet se selijo tudi koncerti. Slovenska filharmonija je denimo pripravila cikel spletnih koncertov, ki jih bo na datume predvidenih abonmajskih koncertov mogoče spremljati na njihovi spletni strani. Zaradi aktualnih razmer se na splet seli tudi 7. Slowindova pomlad, prav tako spletne koncerte ponuja Kino Šiška.

Kaj ponujajo muzeji in galerije?

V stiku z občinstvom preko spleta ostajajo tudi muzeji in galerije. Ponujajo spletne razstave ter zanimive vsebine delijo na Facebooku, Instagramu in kanalu YouTube. Nekateri ponujajo razstave na prostem, v Galeriji Kresija pa so denimo razstavo Vizije so 15: Univerza in mesto, ki jo je pripravilo Društvo arhitektov Slovenije s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, postavili v okenski predel galerije. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.